Siemens stavi na zemeljski plin in vetrnice

Ljubljana – Siemens je s svojim okoljskim portfeljem – vanj sodijo produkti in rešitve, ki merljivo, dokazano in znatno prispevajo k zniževanju emisij CO₂ in rabi energije – največji ponudnik do okolja prijaznih tehnologij na svetu. Dr. Eveline Steinberger-Kern je okoljevarstvenica, ki je postala vodja sektorja Energija za regijo srednja in vzhodna Evropa v Siemensu AG Avstrija.

Kako izkušnje iz okoljevarstva ustrezajo sedanjim trendom v energetiki in kako hitro jim sledi Siemens?

Siemens ne sledi trendom, pač pa deluje kot pionir. V energijskem izkoristku plinskih turbin smo svetovni rekorderji, ponujamo tudi vetrne elektrarne na morju, pri katerih je dolžina lopatic kar 75 metrov – toliko je sicer dolžina letala Airbus 380. Iz našega celovitega portfelja na področju proizvodnje, prenosa, distribucije in uporabe energije sta to samo dva primera tehnologij, ki močno prispevata k učinkovitemu zniževanju emisij CO₂.

Za mnoge je bila zanimiva odločitev za umik Siemensa iz fotovoltaike. Bodo vse sončne elektrarne prihajale iz Kitajske?

Uprava korporacije se je odločila, da se Siemens umakne s področja sončne energije, saj zaradi nižjih rasti in intenzivnih cenovnih pritiskov na tovrstnih trgih naša pričakovanja niso bila uresničena. Ocene o velikosti globalnega trga sončne energije so se pred kratkim znižale s štirih na samo en gigavat. Siemens bo seveda tudi v prihodnosti ponujal produkte za delovanje solarnih termalnih in fotovoltaičnih elektrarn, denimo parne turbine, generatorje in tehnologijo za nadzor. Obnovljiva energija bo še naprej hitro rasla, pri čemer bodo največji delež k proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov prispevale hidroenergija in vetrne elektrarne.

In kako je s projektom polj sončnih elektrarn Desertec v Afriki?

Siemens ne bo obnovil članstva v industrijski pobudi Desertec, ki nam sicer poteče 31. decembra, bomo pa še naprej podpirali ideje Deserteca in ostali v tesnih stikih. Desertec še vedno vidimo kot vizionarski načrt, ki je tehnično izvedljiv. Celo brez solarne energije Siemens pri njegovem uresničevanju lahko sodeluje kot tehnološki partner: v našem portfelju imamo tako vetrne parke kot »energijske avtoceste«, s čimer mislimo na visokonapetostne enosmerne prenosne sisteme, ki z zelo majhnimi izgubami lahko prenašajo energijo tisoče kilometrov daleč, in nadzorne sisteme za taka kompleksna omrežja.

Koliko je možnosti za izboljšanje učinkovitosti vetrnih elektrarn z znanjem iz avionike in proizvodnje vodnih turbin? Kolikšen delež proizvodnje elektrike bi lahko dosegle?

V Siemensu napovedujemo, da bodo imeli obnovljivi viri v svetovnem energetskem spletu do leta 2030 že 28-odstotni delež. Veter bo imel do leta 2030 približno četrtinski delež v proizvodnji energije iz obnovljivih virov, to je že skoraj osem odstotkov celotne svetovne proizvodnje energije. Siemens je nesporni vodja na področju vetrnih elektrarn na morju in za vetrne elektrarne imamo za več kot deset milijard evrov že prejetih naročil. V zadnjih dveh desetletjih se je energijski izkoristek vetrnih turbin povečal s 40 na 45 odstotkov, s čimer smo že dosegli približno 75 odstotkov teoretično maksimalnega energijskega izkoristka, ki ga ocenjujemo na 60 odstotkov. V srednji in vzhodni Evropi te tehnologije že uspešno delujejo v Turčiji, na Hrvaškem in v Romuniji, naš naslednji cilj pa je vstopiti tudi na avstrijski in ukrajinski trg vetrne energije. Ker se vetrne razmere v srednji in vzhodni Evropi precej razlikujejo od tistih na Severnem morju, razvijamo inovativne rešitve za turbine, ki delujejo tudi v šibkem vetru.

Evropski trend je po poročilu IEA ugašanje jedrskih elektrarn in vzpon obnovljivih virov energije, hkrati pa naj bi se povečala poraba zemeljskega plina. Je to velika priložnost in kako gledate na odnos Rusije in EU?

Visoko fleksibilne elektrarne kombiniranega cikla odlično dopolnjujejo vključevanje obnovljivih virov v energetski sistem. Če neha pihati ali pa oblaki zakrijejo sonce, je treba hitro uravnotežiti nihanje v razpoložljivosti energije, kar lahko dosežemo s plinskimi elektrarnami, ki jih je mogoče zelo hitro zagnati. Plinske elektrarne so tudi v primerjavi s parnimi turbinami izjemno učinkovite: najbolj učinkovita Siemensova elektrarna lahko kar 61 odstotkov energije zemeljskega plina pretvori v elektriko. Takšen tip elektrarne lahko proizvede pol gigavata energije v pol ure. Zaradi finančne krize in težav s financiranjem so sicer nekateri ključni projekti odloženi v prihodnost. Glavni vzrok je velikanska razlika med investicijo in operativnimi stroški za plinske elektrarne, ki nastaja zaradi visokih cen plina v Evropi na eni strani ter nizkih cen elektrike na drugi. Nizke cene so deloma posledica obsežne proizvodnje državno subvencionirane energije iz obnovljivih virov. Drugi vzrok so izjemno poceni emisijski kuponi, rezultat pa je, da si trenutno najlaže privoščimo ravno energijo iz lignita, ki pa je za okolje najbolj škodljiva.

ZDA naj bi do leta 2035 postale neto izvoznice nafte in plina, predvsem zaradi pridobivanja teh goriv iz skrilavcev, kar je okoljsko sporno. Evropa ima po analizah tudi večje zaloge, vendar je skeptična. Bi morala dovoliti to tehnologijo?

Plin iz skrilavcev lahko povzroči revolucijo v energetiki. Poleg Združenih držav Amerike imata tudi Azija in Evropa veliko nahajališč, v Evropi jih je največ na Poljskem. Vendar je to predvsem politično vprašanje. Kot tehnološki dobavitelj se Siemens ne bo vključeval v te razprave.

Kako daleč so projekti tehnologij za zajem in shranjevanje oziroma celo energijsko izrabo ogljikovega dioksida?

Siemens je že uspešno testiral te tehnologije v pilotnem projektu v Nemčiji – v elektrarni na premog, ki jo upravlja E.ON. S tem inovativnim in do okolja izjemno prijaznim procesom postavljamo nove standarde zajema ogljika. Siemensova lastna tehnologija zajema CO₂ uporablja aminokislinske raztopine kot topila in ima nekaj dokazanih prednosti pred drugimi tehnologijami zajema ogljika po izgorevanju: majhno porabo energije in nizke stroške investicije kakor tudi skoraj nične emisije. Še več: enoto za zajem ogljika je mogoče upravljati v okviru obstoječih skupnih varnostnih standardov elektrarne in je primerna tako za obnovo obstoječih elektrarn kakor tudi za nove. Po več tisoč urah delovanja Siemensov sistem za zajem ogljika dokazuje, da lahko zajame več kot 90 odstotkov ogljikovega dioksida, pri tem uporabljeni čistilni agenti pa skorajda ne povzročajo emisij.

Kam je Siemens v naboru vse energetike usmerjen? Kaj poleg fotovoltaike še opuščate? In katera so povsem nova področja? Katera upadajo in katera rastejo?

V srednji in vzhodni Evropi, to je namreč regija, za katero sem odgovorna, so elektrarne kombiniranega cikla ključni del portfelja Siemensovega sektorja Energija. Zemeljski plin bo še naprej igral ključno vlogo v energetskem spletu prihodnosti. Na področju obnovljivih virov se bomo v regiji osredotočali predvsem na vetrno energijo. Ključni element evropskega energetskega zemljevida prihodnosti pa bodo visoko zmogljiva prenosna omrežja. Potrebujemo rešitve za zagotavljanje stabilnosti omrežja ne glede na znatna nihanja v energiji iz obnovljivih virov pa tudi medsebojne povezave nacionalnih omrežij. Siemens že ponuja rešitve na področju visokonapetostnega enosmernega prenosa. Trenutno izvajamo projekt prenosa energije iz Gruzije v Turčijo, ki ji bomo omogočili uporabo elektrike, proizvedene v gruzijskih hidroelektrarnah.