Tiskane izdaje
Ljubljana - Ustavno sodišče je pritrdilo pobudi nevladnih organizacij in prepovedalo izpeljavo postopkov za pripravo in sprejetje sklepov občin o manjših širitvah območij stavbnih zemljišč po 29. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju iz leta 2012. Postopek funkcionalnih zaokrožitev stavbnih zemljišč ne predvideva sodelovanja javnosti in tako krši več konvencij, s tem pa tudi ustavo.
Zdaj neustavni 29. člen ZPNačrt-B predvideva, da lahko občine do 1. januarja 2015 izjemoma dopustijo manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Tako lahko občina kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča spremeni v stavbna zemljišča, namenjena gradnji objektov za opravljanje industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, storitvenih, obrtnih, turističnih ali športnih dejavnosti. Sklep o tem sprejme občinski svet, nato pa ga pošlje v presojo ministrstvoma, pristojnima za okolje, prostor in kmetijstvo. Občinski sklep nadomešča občinski prostorski akt, ki je potem tudi podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Nevladne organizacije so v pobudi za oceno ustavnosti zakona o prostorskem načrtovanju zapisale, da je pravna ureditev prostorskega načrtovanja v Sloveniji nerazumna in notranje neusklajena. Omenjeni člen, ki dopušča manjšo širitev območja stavbnih zemljišč (do 5000 kvadratnih metrov oziroma enega nogometnega igrišča), pa še dodatno razgrajuje predpise in nasprotuje vsem standardom prostorskega načrtovanja. Iz postopka zaokrožitev zemljišč je namreč izključena vsa javnost, tako strokovna kot splošna, pa tudi celovita presoja vplivov na okolje. Še huje, omogoča tudi širitev stavbnih zemljišč na varstvena, degradirana, zavarovana, ogrožena in druga območja, na katerih je vzpostavljen poseben pravni režim.
Zaradi vsega naštetega je 29. člen ZPNačrt-B v neskladju z več členi ustave, Aarhuško konvencijo, Evropsko konvencijo o krajini, Alpsko konvencijo in predpisi o prostorskem urejanju. Za ustavno sodišče je bila dovolj presoja, da je člen v neskladnju z Aarhuško konvencijo, ki državam zapoveduje ureditev postopkov za sodelovanje javnosti, s tem je namreč člen tudi neustaven. Zato je sodišče občinam prepovedalo pripravo in sprejemanje sklepov o funkcionalnih zaokrožitvah stavbnih zemljišč.
