Sistem zbiranja odpadne embalaže pred kolapsom

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne upoštevajo uredb. Bodo zato višje položnice za komunalo?

Objavljeno
01. oktober 2013 20.08
*iza* Utrip mesta
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana – Prav kmalu se lahko zgodi kolaps zbiranja odpadne embalaže, če se razmere ne bodo uredile, sporočajo iz zbornice komunalnega gospodarstva. Neurejenost sistema pa se bo poznala na položnicah uporabnikov, svarijo.

Kje je težava?

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki so zavezane prevzeti določen odstotek embalaže, dane na trg, napovedujejo, da bodo prevzemale le še embalažo, za katero je plačana embalažnina. »To je podobno, kakor da bi izvajalci javne službe nehali pobirati odpadke takrat, ko cena ne bi več pokrila stroškov,« je dejal predsednik zbornice in direktor Snage Janko Kramžar. Dodal je, da jih je Interseroh pisno obvestil o tem, da do konca leta ne bo pobral vseh predpisanih deležev embalaže, ki jim jih predpisuje uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Po besedah direktorja Snage tovrstne odločitve za seboj potegnejo tudi dodatne stroške, ki jih imajo javne službe zaradi skladiščenja odpadne embalaže oziroma najemanja nekoga, ki to embalažo odpelje. Dogajanje je Kramžar označil za svojevrsten absurd, saj so obvezani povečevati količino ločeno zbrane embalaže, kar država nadzoruje in penalizira, medtem ko imajo vsako leto večje težave z oddajanjem te embalaže. Čeprav so o problemu obvestili ministrstvo za kmetijstvo in okolje in napovedali težave, rešitve še ni. Dogajanje je po njihovem mnenju dokaz, ko teoretično odličen sistemski pristop v praksi ne deluje.

Nezadovoljni s spremembami

To je le ena od težav. Zadovoljni niso niti s predlaganimi spremembami uredbe o komunalnih odpadkih. Te med drugim predvidevajo, da gospodinjstva odpadni papir in karton prepustijo izvajalcu javne službe ali pa te odpadke oddajo drugemu zbiralcu, ki je vpisan v ustrezno evidenco (drobni odkup). Ta predlog se po ocenah zbornice izključuje z nekaterimi preostalimi določili iste uredbe in drugimi predpisi. V zbornici menijo, da to pomeni legalizacijo drobnega odkupa in s tem možnost za legalno izogibanje sistemu, ki ga je od izvajalcev javne službe varstva okolja zahtevalo ministrstvo in mu s tem povzročilo stroške.

Sporna legalizacija drobnega odkupa

»Legalizacija odkupa odpadnih surovin od fizičnih oseb bo vsem državljanom prinesla višje položnice za komunalne storitve,« poudarja direktor družbe za ravnanje z odpadki Simbio Marko Zidanšek. Poleg tega so prepričani, da bi legalizacija drobnega odkupa prinesla tudi še več kraj papirja z ekoloških otokov, ki ga iz zabojnikov odnašajo posamezniki in prodajo naprej. Medtem pa so izvajalci javne službe dolžni zagotavljati infrastrukturo (zabojnike, ekološke otoke ...). Tako je lani Snaga v Ljubljani v dopolnitev sistema zbiranja investirala dva milijona v zabojnike.