Podnebno konferenco v Katovicah so 3. decembra odprli voditelji držav in vlad pogodbenic Okvirne konference ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). V imenu Slovenije se je takrat na Poljskem mudil predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da uveljavitev pariškega sporazuma vodi v svet, v katerem bosta prevladovala solidarnost in podnebna pravičnost.
Nato so delo prevzeli tehnični pogajalci, ki naj bi pripravili osnovo za sprejemanje odločitev na ministrski ravni 11. in 12. decembra. A se je že v času ministrskega dela jasno pokazalo, da je uspeh še daleč.
»Zadovoljni smo, da je bil dogovor o izvajanju pravil pariškega podnebnega sporazuma sprejet, saj se v nasprotnem primeru sporazum ne bi mogel izvajati. Dogovorjeni so bili poročanje, transparentnost in nadzor nad cilji zmanjševanja emisij. Odločanje o glavni točki, finančnih mehanizmih, predvsem tem, kako bodo vodene evidence o zmanjševanju emisij, je bilo preneseno na naslednjo konferenco konec prihodnjega leta v Čilu,« je dosežek iz Katovic za Delo povzel podnebni pogajalec slovenske vlade Marko Maver.
Slovenija se je zavezala k večji podnebni ambicioznosti v prihodnosti, takšni, ki upošteva opozorila podnebnih znanstvenikov iz Posebnega poročila IPCC, da ozračja do konca stoletja ne smemo segreti za več kot 1,5 stopinje Celzija, če nočemo sprožiti nepovratnih posledic. »Za obdobje do leta 2030 se pogovarjamo o zmanjševanju emisij do 55 odstotkov, za obdobje do leta 2050 pa do 95 odstotkov. To so naši cilji, še prej pa moramo opraviti študijo njihove izvedljivosti,« je povedal Maver. Država se bo pri pripravi dolgoročne podnebne strategije in podnebnega zakona posvetovala z Nizozemsko, ki načrtuje enako ambiciozno prenovo podnebne strategije in zakona
»Zdaj je čas, da vlada besede prelije v dejanja. Dolgoročna podnebna strategija in nacionalni energetsko- -podnebni načrt, ki sta v pripravi in bosta sprejeta do konca leta 2019, morata skladno z opozorili iz poročila IPCC opredeliti, kako bo Slovenija dosegla ogljično nevtralnost in zmanjšala emisije do leta 2030 precej nad zdaj predvidene cilje,« pravi Barbara Kvac iz društva Focus. V društvu podpirajo tudi prizadevanja EU pri gradnji zavezništva z drugimi državami in iskanje rešitev za najbolj pereča vprašanja.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij se je v zadnjih dneh večina pogovorov v Katovicah osredotočala prav na vprašanje podnebne pomoči in krepitve ambicij pri zmanjševanju škodljivih izpustov toplogrednih plinov. Uradni glavni cilj konference je bil sicer oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar so po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegli.
»Oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma je velika odgovornost,« je dejal predsedujoči podnebni konferenci Michal Kurtyka s poljskega ministrstva za okolje, ko so se pogovori zavlekli še v soboto. »To je bila dolga pot, a trudili smo se, da ne bi nikogar pustili za sabo,« je dodal.
Dogovor razočaral okoljevarstvene organizacije
Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Sodelujoče države se niso mogle sporazumeti niti o tem, da bi pozdravile ugotovitve nedavnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki izpostavlja kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.
»Kar smo videli na Poljskem, nam razkriva temeljno pomanjkanje razumevanja trenutne krize. Vse države bi se morale obvezati k ambicioznejšim podnebnim ciljem pred letom 2020,« je ob tem komentiral vodja oddelka za podnebna in energetska vprašanja pri Mednarodnem skladu za živali (WWF) Manuel Pulgar-Vidal.
Tudi izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan je zaskrbljena. »Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta,« je bila dramatična Morganova.
»Brez takojšnjega ukrepanja nas niti najstrožja pravila ne bodo pripeljala nikamor. Ljudje so pričakovali ukrepe, vlade pa tega niso storile. To je moralno nesprejemljivo,« je dodala direktorica Greenpeacea.
Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Sodelujoče države se niso mogle sporazumeti niti o tem, da bi pozdravile ugotovitve nedavnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki izpostavlja kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.
»Kar smo videli na Poljskem, nam razkriva temeljno pomanjkanje razumevanja trenutne krize. Vse države bi se morale obvezati k ambicioznejšim podnebnim ciljem pred letom 2020,« je ob tem komentiral vodja oddelka za podnebna in energetska vprašanja pri Mednarodnem skladu za živali (WWF) Manuel Pulgar-Vidal.
Tudi izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan je zaskrbljena. »Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta,« je bila dramatična Morganova.
»Brez takojšnjega ukrepanja nas niti najstrožja pravila ne bodo pripeljala nikamor. Ljudje so pričakovali ukrepe, vlade pa tega niso storile. To je moralno nesprejemljivo,« je dodala direktorica Greenpeacea.
Ugotovitve poročila IPCC
Poročilo IPCC je pokazalo, da bi bilo mogoče le z radikalnimi ukrepi doseči tudi cilj 1,5 stopinje. Posledice dviga temperature za dve stopinji bodo namreč bistveno hujše, tako kar se tiče izumiranja živalskih vrst in ekstremnih vremenskih pojavov, kot tudi vpliva na zdravje ljudi in na dvig morske gladine. Podpisnice dogovora so tako poudarile potrebo po večji ambicioznosti vseh držav za zmanjšanje toplogrednih plinov, je moč razbrati iz vsebine dogovora v Katovicah.
Posledice podnebnih sprememb so posebej dramatične za revne države na globalnem jugu in otoške države, ki bi jih lahko potopilo naraščajoče morje, ki pa nimajo potrebnih sredstev za boj proti temu. Pariški sporazum jim zato od leta 2020 do 2025 zagotavlja 100 milijard dolarjev letno, dogovor iz Katovic pa spodbuja bogatejše države, naj tovrstno pomoč v naslednjih letih okrepijo.
Dogovor določa tudi, naj bogatejše države opredelijo vire, iz katerih bodo črpale sredstva za ta namen. Po sklepu konference v Katovicah bodo države donatorke v prihodnosti morale opredeliti, kakšno obliko pomoči želijo dati. »Dobro je, da smo dosegli nekaj predvidljivosti, a bogatim državam je omogočeno, da v podnebno financiranje štejejo skoraj vse, vključno s komercialnimi posojili,« je ob tem opozoril predstavnik organizacije Krščanska pomoč.
Države morajo o emisijah toplogrednih plinov in dejavnostih za varovanje podnebja redno poročati. Po dogovoru iz Katovic naj bi pri tem vse uporabljale enaka merila, le da lahko države v razvoju uporabljajo nekoliko blažje standarde.