Tiskane izdaje
Po več kot enem letu intenzivne gradnje in opremljanja Naravni rezervat Škocjanski zatok le dobiva svojo končno podobo. Letos je postal bogatejši za vse načrtovane objekte, od centra za obiskovalce ob vstopu na Bertoški bonifiki do hleva z oboro, osrednje opazovalnice ter manjših objektov, namenjenih spoznavanju in doživljanju narave. V zadnjih dveh mesecih so opremljali objekte s pohištvom, informacijsko in varnostno opremo ter razstavami in drugimi interpretativnimi elementi. V objektih so tako že nameščene pojasnjevalne table in razstave, ki dopolnjujejo zgodbo, ki jo sicer govori že narava − o zgodovini območja, njegovih posebnostih in značilnostih žive narave − in hkrati obiskovalcem omogočajo tudi prepoznavanje najpomembnejših živalskih in rastlinskih vrst.
Pohištvo so izdelali v podjetju Atlas oprema iz Ljubljane, razstave podjetje GEAart iz Nazarij, varnostno in informacijsko opremo pa je dobavilo koprsko podjetje Dolher. Porili so stara opazovališča ob učni poti na bonifiki, ki so bila povsem dotrajana, na njihovem mestu pa so postavljena nova z dodatnimi nadstreški. Ekipa upravljavca območja, Dopps, se je že preselila v nove prostore in je poskrbela za manjše krajinske ureditve, predvsem zasaditve ob objektih.
Brezplačni vstop
»Slovenci bomo po odprtju Škocjanskega zatoka bogatejši za ornitološki naravni rezervat, povsem opremljen za spoznavanje in doživljanje narave z brezplačnim vstopom za individualne obiskovalce. Objekti so dostopni vsem obiskovalcem, tudi tistim s posebnimi potrebami. Naravni rezervat bo odprt ves svetli del dneva, tako da se bo odpiralni čas prilagajal letnim časom, ponoči pa bo območje zaprto. Center za obiskovalce in osrednja opazovalnica bosta imela nekoliko krajši obratovalni čas, stolp pod ankaransko vpadnico pa bo svoja vrata odprl samo najavljenim skupinam, sicer pa bo zaradi nevarnosti vandalizma zaprt,« še pojasnjujejo v Doppsu.
Celotna vrednost naložbe, ki jo je uspešno izpeljalo ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Doppsom, je znašala nekaj več kot 3,2 milijona evrov. Delno jo je financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, prispevala je 2,25 milijona evrov.
