Skoraj polovica države še vedno brez čiščenja vode

Po Kazalcih okolja v Sloveniji se kakovost površinskih voda, ki bi lahko večinoma postale kopalne, počasi le izboljšuje.

Objavljeno
17. julij 2014 17.40
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenija je z vodo bogata država, a vodni viri so ranljivi in neenakomerno porazdeljeni, je zapisano v Kazalcih okolja v Sloveniji, ki jih je izdala agencija za okolje (Arso). Komunalne čistilne naprave očistijo odpadne vode le 55 odstotkov prebivalcev.

Na Arso so zapisali, da v Sloveniji za preskrbo s pitno vodo, tehnološke namene, pogon turbin v hidroelektrarnah in drugo porabimo le tri odstotke razpoložljivega odtoka vode. Na leto iz države odteče 15 milijard kubičnih metrov vode, vendar ta količina upada. Poleg tega je vedno bolj izrazit trend pomanjkanja vode v dobi brstenja in rasti rastlin ter poplav v drugi polovici leta. Intenzivnost kmetijstva se z leti počasi povečuje, a se presežek dušika in pesticidov zmanjšuje. Delež prebivalcev s kanalizacijo in čistilnimi napravami je zelo zrasel, vendar še vedno dosega le 55 odstotkov.

Velika večina površinskih voda je zato v dobrem kemijskem, le dobra polovica pa tudi v dobrem ekološkem stanju. Izboljšanja ne kažejo le vode v zadrževalnikih severovzhodne Slovenije, kjer imajo tudi najbolj onesnaženo podzemno vodo, zlasti z nitrati in pesticidi.

Morja je več

V obdobju med letoma 1960 in 2012 se je povprečna višina morja na slovenski obali na leto povprečno zvišala za milimeter, v zadnjem desetletju pa se višanje morja pospešuje. Na merilnem mestu v Koprskem zalivu je srednja letna višina morja v 52 letih med 211 in 232 centimetrov. Najvišje morje seže jeseni in pozimi, ko tudi rado poplavlja. Po oceni UNEP naj bi se gladina Sredozemskega morja do leta 2100 zvišala za 12 do 30 centimetrov.

Kopalne vode ustrezne

»Rekreacija, povezana z vodo, je pomembna za zdravje človeka in njegovo dobro počutje,« piše Arso. Vendar to drži le, če je kakovost vode ustrezna, sicer lahko pride do resnih zdravstvenih zapletov. Pitje vode, pranje sadja in prhanje kljub ustreznosti kopalnih vod ni priporočljivo.

V Sloveniji je 48 kopalnih voda. To so odseki na rekah, jezerih in na morju, namenjeni kopanju. Največ kopalnih vod je na morju (21), na celinskih vodah so kopalne vode določene na Krki, Kolpi, Soči, Idrijci in Nadiži (19), pa tudi na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju (8). Na teh območjih nadzirajo kakovost vode, ta je dobra in primerljiva s kakovostjo drugih kopalnih voda v Evropi. V zadnjih letih vse vode dosegajo minimalna merila kopalne direktive, čedalje več jih (skoraj vse na morju) zadovoljuje tudi priporočene zahteve. Na več vprašanj, zakaj v Sloveniji med kopalne vode ne uvrstijo tudi drugih rek, kjer voda še ne ustreza zahtevam kakovosti, bi pa to pomenilo pritisk na občine, ministrstvo za okolje ne odgovarja. Kopalne vode so neenakomerno porazdeljene po Sloveniji, v osrednji Sloveniji jih tako sploh ni.