Slepi potnik

Opazila sem ga na letališču, ko sem opravila varnostni pregled. Držal se je listov papirja, »službenega« čtiva na letalu (let še ne šteje za dopust), ki so štrleli iz tekstilne vrečke. Nekam otrpel je bil videti, najbrž se še ni odtajal od hladu zunaj. Če bi ga našla na malinah, bi ga frcnila stran, saj zaradi njegovega feromonskega izločka postanejo neužitne, tako pa sem ga pustila ždeti, kjer je pristal. Če bi pri Ryanairu, nizkocenovniku, ki je to vse manj, izvedeli, da ga bom vzela s seboj, bi mi gotovo zaračunali dodaten sedež, kmalu bodo namreč začeli zaračunavati še zrak, ki ga potniki dihajo v letalu.

Na dopustu sem pozabila nanj, a kot po čudežu se je zopet prikazal doma, ko sva se vrnila. Sklepam, da se je tokrat pretihotapil v prelepem velikem storžu, ki sem ga pobrala na pohodniški poti Paisaje lunar. Toplo podnebje v tistih krajih mu je pogrelo kosti, njegovo nadaljevanje v hiši pa mu je očitno prav tako dobro delo. Nehote sem v Slovenijo vnesla – kakšno nezavidljivo ime ima – marmorirano smrdljivko.

Tujerodna invazivna stenica povzroča škodo v kmetijstvu, saj ji tekne več kot 300 vrst rastlin. Pri nas so jo prvič našli v Šempetru pri Novi Gorici, od koder je najverjetneje prišla kot slepi potnik iz Italije. Povzročila je že škodo sadjarjem v Vipavski dolini in Goriških brdih, a ta ni niti blizu razsežnostim v severni Italiji ali ZDA. Tam so marmorirano smrdljivko poskusili zatreti z insekticidi, ki množično pobijajo tudi čebele, a se je le še bolj namnožila.

Več kot 150 tujerodnih vrst živali in okoli 60 vrst rastlin so že našteli pri nas, med njimi številne invazivne, ki siromašijo biotsko pestrost. Veliko jih je prišlo k nam zaradi svetovne trgovine in potovanj, nekatere so se razširile tudi zaradi podnebnih sprememb. Naj se jih otepamo s še tako hudimi strupi, ne bomo jih premagali. To so superorganizmi. Naučiti se moramo živeti z njimi in razmisliti, kje smo ga polomili, da so se tako razbohotili.