Tiskane izdaje
Ljubljana – Cilj evropske podnebne diplomacije je svetovni dogovor o zniževanju emisij do mere, da se Zemlja ne bo segrela za več kot dve stopinji Celzija, poleg tega je treba zagotoviti 100 milijard dolarjev na leto za pomoč državam v razvoju, kar ne bo lahko.
Evropska unija je emisije ogljikovega dioksida zmanjšala za pet odstotkov, verjetno je tudi, da so lani obnovljivi viri energije dosegli 15,3-odstotni delež v končni porabi energije. Vse to, kot čedalje bolj poudarjajo v evropskih državah, ob gospodarski rasti. Evropska komisija je namreč objavila poročilo o napredku pri doseganju ciljev glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020, ki kaže, da je EU na dobri poti, da doseže svoj cilj 20-odstotnega deleža zelene energije. Delež energije iz obnovljivih virov je leta 2013 v EU znašal 15 odstotkov, v Sloveniji pa 21,5 odstotka. Cilj Slovenije je, da do leta 2020 doseže 25-odstotni delež obnovljivih virov energije.
Končno stališče septembra
Po ocenah evropskega statističnega urada Eurostata so se emisije ogljikovega dioksida zaradi zgorevanja fosilnih goriv v Evropski uniji leta 2014 v primerjavi z letom prej zmanjšale za pet odstotkov. Najbolj so emisije znižali na Slovaškem (za 14,1 odstotka), Danskem (z 10,7 odstotka) in v Sloveniji (za 9,1 odstotka). V tem obdobju so se emisije CO2 v nekaterih državah povečale, in sicer najbolj v Bolgariji (za 7,1 odstotka), na Cipru (za 3,5 odstotka) in Malti (za 2,5 odstotka). Kot menijo veleposlaniki Nemčije, Francije in Velike Britanije v Sloveniji, Anna Elisabeth Prinz, Pierre-François Mourier in Sophie Honey, lahko Slovenija pokaže še veliko več, z lepim okoljem, znanjem, infrastrukturo in odličnimi zamislimi ljudi prihodnosti ter ustrezno politično voljo, lahko postane celo laboratorij nove evropske energije.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je sicer na zasedanju okoljskih ministrov v Rigi poudarjala slovenske značilnosti, med drugim razdrobljenost kmetij in s tem povezane težave v samopreskrbi, druga velika težava tako pri ukrepih za čist zrak kot pri zmanjševanju emisij pa je tranzitni cestni promet. Okoljski ministri se bodo do Pariza srečevali čedalje bolj pogosto. Majcnova meni, da mora biti pozornost EU v prihodnjih mesecih usmerjena v pospešitev pogajanj v okviru delovnih teles okvirene konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah v septembru in oktobru v Bonnu. Razprava ministrov o pripravah na podnebno konferenco se bo nadaljevala na neformalnem srečanju ministrov za okolje julija, dokončno stališče EU pa naj bi bilo predvidoma pripravljeno do izrednega zasedanja Sveta za okolje v septembru.
Odprava premoga ključna
Mednarodna agencija za energijo (IEA) je medtem z novim poročilom postavila osnove za mednarodni dogovor. Iz preteklih podnebnih vrhov je ostalo predvideno, da bodo države letos sprejele zavezujoč dogovor o zniževanju emisij, pravno uveljavljen pa bo leta 2020. Tako bi vrh emisij dosegli šele leta 2030. IEA ugotavlja, da bi na svetu emisije iz energetike lahko dosegle vrh leta 2020, ampak le v primeru, da bodo države do leta 2030 odpravile subvencije za fosilna goriva, že prej pa začele postopno zmanjševati obratovanje starih in prepovedale gradnjo novih termoelektrarn na premog, zmanjševati izpuste metana pri črpanju nafte in plina, izboljševati učinkovitost rabe energije v industriji, gradbeništvu in prometu ter povečati vložke v obnovljive vire energije z 240 milijard evrov lani na 355 milijard evrov leta 2030. Brez teh ukrepov se po mnenju IEA lahko poslovimo od sveta, kot ga poznamo danes. »V Sloveniji pravkar poteka javna obravnava osnutka Energetskega koncepta. Ministrstvo za infrastrukturo pozivamo, da upošteva pozive mednarodne strokovne skupnosti in civilne družbe ter v dokumentu utre pot varni in obnovljivi energiji. Dodatna jedrska elektrarna v Krškem v tem scenariju nima kaj početi,« pravijo v Greenpeaceu Slovenija.
