Tiskane izdaje
Ljubljana – Segrevanje pomeni, da se spremenijo vremenski vzorci, med take spadata tudi ta nenavadna zima in začetek pomladi. Pretekla dva tedna sta bila med najhladnejšimi v zadnjih dvajsetih letih, a to ni nič zelo nenavadnega za obdobja pred tem. Hladnih dni je manj, več je vročih.
»Avgusta lani smo imeli zelo močan vročinski val,« je Gregor Vertačnik iz agencije za okolje (Arso) začel odgovor na vprašanje, kako na podlagi podatkovnih nizov o temperaturah, padavinah, osončenosti in snežni odeji od leta 1961 do leta 2011 lahko pojasnijo to zimo. Pojasnil je še, da ima ta zima nenavaden potek. Začelo se je z nadpovprečno toplima novembrom in decembrom, nadaljevalo z zelo toplim januarjem, nato pa se je vse spremenilo.
Ciklični vetrovi nad Arktiko so oslabeli, zato je nadnjo prineslo topel zrak iznad Atlantika, k nam in nad večino Evrope pa so vetrovi prinesli hladen celinski zrak z vzhoda. Na Arktiki je bilo tako topleje kot v Evropi. Vertačnik je pojasnil, da podnebni modeli v celoti še ne vključujejo posledic odmrzovanja permafrosta, poleg tega pri posledicah taljenja ledu na arktičnem območju še niso tako natančni kot pri posledicah taljenja snega in ledu na celinski Evropi.
Pozivi za zaščito planeta in ljudi se množijo, podobno kot vremenski ekstremi. Foto: AP
Na Arsu so v projektu, ki se je začel že leta 2008, pripravili analizo podnebne spremenljivosti v Sloveniji od leta 1961 do leta 2011.
»V zadnjem času ni naslovnice, na kateri vreme ne bi bilo ena pomembnejših novic. Že več let razpravljamo o tem, ali se Zemlja segreva ali ne,« je dejal generalni direktor Arsa Joško Knez in dodal, da se podnebje nedvomno spreminja, zato bodo na Arsu pripravili podnebne scenarije do leta 2100.
Več sonca in vročinskih valov
Na temperature dva metra nad tlemi vplivajo nadmorska višina (dvig za 800 metrov pomeni stopinjo Celzija nižjo temperaturo), bližina morja in človekovi posegi v prostor. Slovenija se najhitreje segreva od leta 1994, je povedal Renato Bertalanič iz Arsa in dodal, da so bili v nizih med letoma 1961 in 2011 izjemni meseci oktober 2001, ki je bil za štiri stopinje toplejši od povprečja, november istega leta, ko je bilo za 3,5 stopinje pod povprečjem, že november 2002 pa je bil spet nadpovprečno topel, in sicer za 3,5 stopinje Celzija.
»Po letu 2011 se pojavijo še toplejša leta, denimo že leto 2013,« je Bertalanič opozoril na nujnost nadaljevanja projekta. Podatki kažejo, da se je Slovenija v 50 letih segrela za 1,8 stopinje Celzija, do zdaj pa »smo že dosegli dve stopinji Celzija«. Zrak nad tlemi se v desetletju segreje za 0,36 stopinje Celzija, zgolj poletja pa za 0,44 stopinje.
Najznačilnejše so spremembe pomladi in poleti, jasno se kaže trend povečevanja števila vročih dni s temperaturami nad 35 stopinj Celzija. To je povezano tudi z osončenjem. Največ sončnega vremena imajo na Goriškem in Obali, malo manj na Krasu. Poleti se sonce brez ovir najbolj upira v Obalo in tudi vzhodno Slovenijo. Osončenost se spomladi in poleti povečuje za tri odstotke na desetletje.
V toplem decembru je veter lomil drevesa. Foto Jure Eržen/Delo
Podatki 270 meteoroloških postaj potrjujejo tudi to, da je Slovenija vodnata država, vendar tudi ena zelo redkih, kjer v goratem svetu Posočja in Gorenjske pade tudi več kot 3200 milimetrov padavin, le sto kilometrov stran, v Pomurju, pa zgolj 900 milimetrov padavin na leto.
Statistično trendi niso zanesljivi, je opozorila Mojca Dolinar z Arsa, vendar se zelo jasno kaže večja spremenljivost padavin pozimi in manjša poleti. V osrednjem delu države se kaže tudi trend zmanjševanja količine padavin pomladi in poleti. V zahodni Sloveniji količina padavin pada za štiri odstotke na desetletje.
Snega je manj
To je povezano tudi s snežno odejo. »Znaki se akumulirajo, spremembe so že kar velike. V višjih legah se višina snežne odeje znižuje za 15 do 20 odstotkov na desetletje, novozapadlega snega pa je na desetletje za 10 do 15 odstotkov manj,« je povedala Dolinarjeva in dodala, da enako upada tudi ekstremna višina snežne odeje. Vertačnik je opozoril, da imamo v zadnjih dvajsetih letih približno polovico snega, kot smo ga imeli pred tem. Podatki so povezani s turizmom, predvsem s smučišči, pridelavo hrane, gradbeništvom, tudi zdravjem.
»To je odskočna deska za vse druge sektorje,« je na vprašanje, kaj podatki pomenijo za pridelavo hrane, odgovorila Dolinarjeva. Kmetijstvo že pripravlja strategijo prilagajanja, zbudilo se je tudi zdravstvo, predvsem zaradi vročinskih valov in onesnaženega zraka. Smučišča v nižjih legah bodo morala prilagoditi ponudbo tudi za zelene zime, gradbeniki pa odpornejšo infrastrukturo in stavbe.
