Slovenijo čaka korenito urejanje prometa

Ljubljana - V desetih letih bo treba zmanjšati emisije tologrednih plinov za 40 odstotkov, povečati učinkovitost rabe energije za 32,5 odstotka in doseči 32-odstotni delež obnovljivih virov. Za slednji cilj si Slovenija pridržuje malo rezerve, saj nimamo možnosti za toliko vetrne energije, kot je imajo druge države. Največja težava na vseh področjih je promet, povečati pa bo treba tudi vlaganja v raziskave.

To so glavni cilji osnutka nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga bo spremljalo še okoljsko poročilo. Končni dokument, ki ga bodo poslali Komisiji, bo pripravljen do aprila prihodnje leto, čeprav ga Komisija zahteva do konca tega leta. Ukrepi, ki bodo predvideni v NEPN, bodo edini lahko dobili podporo nove finančne perspektive, zato je dokument tudi tako pomemben.

NEPN mora biti okoljsko, ekonomsko in družbeno sprejemljiv, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer, upoštevati bo treba tudi vse relevantne okoliščine, saj bo uspešnost uresničevanja načrta Komisija preverjala leta 2022, 2025 in 2027. Če cilji takrat ne bodo doseženi, jih bo treba doseči v zgolj enem letu.



Stane Merše iz Instituta Jožefa Stefana, ki vodi konzorcij za pripravo NEPN, pravi, da je to akcijski načrt do leta 2030, s pogledom do 2040. Tako je le prvi korak strategije do 2050, ko bo tudi Slovenija morala postati neto ogljično nevtralna, kar pomeni, da emisije ne bodo presegle zmožnosti gozdov, tal in morja za zajem ogljika. Prvi izziv bo povečanje učinkovitosti rabe energije in virov, pri čemer pomagajo prakse krožnega gospodarstva. Drugi izziv je povečanje deleža obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije, saj v Sloveniji ni lahko postaviti niti vetrnice niti hidroelektrarne. Tretji izziv in, kot pravi Merše, mogoče še najšibkejši člen pri prehodu pa je pomanjkanje znanja in premalo vlaganj v raziskave in razvoj.

Priporočila Komisije, ki so jih dobili na prvi osnutek NEPN, so strožja kot vse, kar so predvideli pri nas. Komisija pričakuje ogljično nevtralnost in povečanje učinkovitosti rabe energije za 32,5 odstotka. Danes v Sloveniji porabimo približno 57 teravatnih ur končne energije na leto. Ob predvideni gospodarski rasti bi zahteva Komisije pomenila, da bi leta 2030 lahko porabili še 55 teravatnih ur energije, tri odstotke manj kot zdaj.



Z obstoječimi ukrepi bi lahko porabo zmanjšali za tri teravatne ure, ambicija NEPN pa je prihranek šestih teravatnih ur. Največji učinek bi imele spremembe v prometu, vsaj za pet TWh, sledijo stavbe s 2,5 TWh in industrija z eno TWh. Merše je opozoril, da je treba zagotoviti stalne vire denarja zlasti za železnico. Pomaga lahko tudi tehnološki preboj električnih vozil, vozil na zemeljski plin in vodik. Poleg tega je treba vlagati v infrastrukturo za kolesarje in pešče. »Drugače se bomo zadušili v prometu,« opozarja Merše.



Promet je nedotaknjen tudi pri rabi obnovljivih virov energije, zato morajo to nadomeščati drugi sektorji. Za promet je predvideno primešavanje 10 odsotkov biogoriv v klasična goriva že do prihodnjega leta. Enoodstoten delež OVE sicer pomeni 600 gigavatnih ur na leto. Ker smo pri vetru še bolj zadržani kot pri hidroelektrarnah, bodo po Meršetovem mnenju ključno vlogo imele sončne elektrarne, do leta 2030 jih bomo postavili za eno teravatno uro.



V sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami, bo treba emisije zmanjšati za 15 odstotkov, spet pa je težava promet, ki v teh sektorjih izpusti več kot polovico emisij. Tudi zato v NEPN predvidevajo 100.000 električnih vozil in 100.000 priključnih hibridov.

Merše je še omenil, da bo Slovenija do leta 2030 zmanjšala porabo premoga za vsaj 30 odstotkov. Ljubljanska toplarna se bo preusmerila na plin, poleg tega bodo ustavili peti blok v Termoelektrarni Šoštanj. Poleg tega pa bi se lahko začelo razogljičenje oskrbe s plinom. V plinovodih bi zemeljskemu plinu lahko dodajali 10 odsotkov metana ali vodika obnovljivega izvora. Metan bi pri tem delali iz vodika in ogljikovega dioksida. Merše je opozoril, da je cena tone ogljikovega dioksida že 38 evrov in bo še rasla.



Slovenija bo leta 2030 vsaj 75-odstotno samooskrbna z elektriko, kar bo zagotovila jedrska elektrarna (do 2030 zagotovo ne bo drugega bloka), obnovljivi viri energije in tudi sintetični zemeljski plin in vodik. »Če želimo 100.000 toplotnih črpalk, 200.000 električnih avtomobilov in sončne elektrarne s proizvodnjo ene teravatne ure elektrike, bo treba kar konkretno vlagati tudi v pametna omrežja in hranilnike energije,« opozarja Merše.