Tiskane izdaje
Ne edini. Slovenska mladina se bo pridružila mednarodni stavki, ki je ali še bo zajela še vrstnike v vsaj 51 državah, ne le v EU in Evropi, pač pa še v ZDA, Braziliji, Čilu, Avstraliji, Japonski, Indiji, Iranu in še kje.
Napovedanih je okoli 500 protestov, njihov seznam, tako kot število sodelujočih, pa še ni dokončen. Za mednarodno objavo skupnega odprtega pisma so včeraj poskrbeli v britanskem Guardianu. »Poskrbeli bomo, da se bodo naši glasovi slišali. 15. marca protestiramo na vseh celinah tega planeta,« piše v njem.
Greta Thunberg je avgusta lani kot prva namesto v šolo zavila pred švedski parlament in začela protestirati. FOTO: Wikipedia
Prva štrajkala švedska najstnica
Izostanek od pouka in namesto tega aktivizem proti podnebnim spremembam je lani uvedla švedska šestnajstletnica Greta Thunberg, njena vztrajnost pa je prerasla v prave demonstracije in proteste. 20 avgusta je, namesto da bi šla k pouku, protestirala pred švedskim parlamentom.
Odločila se je, da ne bo sedla v šolsko klop do lanskih volitev na Švedskem 9. septembra, od parlamenta pa zahtevala, naj poskrbi za znižanje švedskih emisij ogljikovih plinov v skladu s Pariško pogodbo. Po volitvah se je odločila da bo stavkala le še ob petkih, postopoma so se jih pridružili mnogi somišljeniki. Akcija se je seveda širila tudi s pomočjo družabnih omrežij.
Decembra je začelo stavkati že okoli 20.000 mladih v 270 mestih po svetu, Thunbergova pa se je znašla celo med največjimi vplivneži sveta. Pred mesecem so jo povabili na svetovni gospodarski forum v Davosu, tja pa je prišla z vlakom. Podnebni štrajk je sicer ob petkih še aktualen.
»Mladi predstavljamo več kot polovico svetovnega prebivalstva«
»Milijoni ljudi po vsem svetu že čutijo uničujoče posledice podnebnih sprememb. Kljub temu smo še vedno zelo daleč od doseganja ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah,« še piše v pismu.
»Mladi predstavljamo več kot polovico svetovnega prebivalstva in kljub dejstvu, da je naša generacija odrasla s podnebno krizo in se bomo morali z njo spopadati celo življenje, še vedno nimamo možnosti sodelovati v lokalnih in globalnih procesih odločanja. Smo prihodnost človeštva, ki nima glasu.«
Še ne polnoletni Jonas Kampus je, denimo, Guardianu, povedal, da je, če si mlajši od 18 let, tvoja edina demokratična pravica pravica do protesta. Njegova sovrstnica, Britanka Anna Taylor, je dodala, da hitra širitev iniciative odraža pomen gibanja in to, kako številne mlade ta vprašanja skrbijo.
»Zatorej vstajamo!«
»Te nepravičnosti ne bomo več tolerirali. Zahtevamo podnebno pravičnost! Zahtevamo pravičnost za vse žrtve podnebne krize, pretekle, sedanje in prihodnje. Zatorej vstajamo! V preteklih tednih nas je na tisoče zavzelo ulice po vsem svetu. Poskrbeli bomo, da se bodo naši glasovi slišali. 15. marca protestiramo na vseh celinah tega planeta,« se nadaljuje odprto pismo.
»Ključno je, da podnebno krizo začnemo obravnavati kot krizo. Podnebna kriza predstavlja največjo grožnjo v zgodovini človeštva. Mladi se ne nameravamo sprijazniti z izumrtjem, niti z življenjem v strahu in opustošenju. Imamo pravico (do)živeti svoje sanje in upe. Podnebne spremembe se že dogajajo. Ljudje so zaradi njih že umrli, umirajo in bodo še naprej umirali, a to norost lahko in tudi bomo ustavili.«
Manj mladi? Pobudo je podprla Christiana Figueres iz konvencije o vremenskih spremembah Združenih narodov, strokovnjak na področju čistih energij Michael Liebreich pa je izjavi, da vsakdo, ki meni, da bodo stavke izginile, pozablja, kako je biti mlad.
»Mladi smo se zganili in bomo spremenili usodo človeštva, pa če vam je to všeč, ali pa ne,« še piše v izjavi. »Združeni bomo skupaj dvignili glas 15. marca in še velikokrat po tem, vse dokler ne dosežemo podnebne pravičnosti. Zahtevamo, da odločevalci po celem svetu prevzamete odgovornost in rešite to krizo, ali pa odstopite.
V preteklosti ste se nam izneverili. Če se nam spet izneverite, bomo mladi sami poskrbeli za spremembe. Mladina tega sveta se je združila v gibanje in ne bomo se ustavili.«
