So naši travniki še vedno »raznovrstnih« barv?

Kmalu bomo naš planet popolnoma izčrpali. In kaj bomo imeli od tega?

Objavljeno
12. maj 2017 16.12
imo učenje
Sebastjan Gomboc in Žan Gomboc, 7. a., OŠ Sveti Jurij
Sebastjan Gomboc in Žan Gomboc, 7. a., OŠ Sveti Jurij

Biotska raznovrstnost ... Ste se že kdaj vprašali, kaj to pomeni? Za začetek, biotska raznovrstnost je stopnja različnosti vseh oblik življenja v ekosistemu, biomu ali na celotni Zemlji.

Biotsko raznovrstnost lahko z drugo besedo poimenujejo tudi biološka raznovrstnost ali biodiverziteta. Beseda biodiverziteta je sestavljenka iz »bio« (iz grške besede bios - življenje) in »diverziteta« (iz angleške besede diversity - raznovrstnost), torej bi bil dobesedni prevod »raznovrstnost življenja«.

Travniki izgubljajo barvitost tudi pri nas. Foto Blaž Račič/Delo

Pa zaključimo s teorijo. Kot vemo, ljudje nismo preveč skrbni do narave, kljub temu da nam narava nudi vse potrebno za življenje. Z intenzivnim kmetijstvom, množičnim turizmom, izsekavanjem gozdov, pljuč našega planeta, uničujemo nekaj, kar dela naš planet poseben − življenje. Skrbi naju, da bodo invazivne vrste, živali in rastline od drugod, v kratkem izkoreninile naše avtohtone vrste živali in rastlin. Sva mnenja, da se v kmetijstvu uporablja preveč škropiv in drugih preparatov, ki zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Zaradi kmetijstva je vedno manj naravnih travnikov in gozdov, ki jih izpodrivajo polja, pašniki, sadovnjaki, vinogradi ...

Predlagava, da bi ohranjali čim več starih, domorodnih vrst rastlin in živali, ki so zdaj mogoče na robu preživetja, saj lahko z vestnim gospodarjenjem na travniku, v gozdu, celo na domačem vrtu rešimo nekaj domorodnih vrst živali in rastlin.

Pa se bo kljub temu še našel posameznik, ki bo rekel: »Kaj se sploh lahko zgodi, saj kmetijstvo in druge dejavnosti prinašajo dobiček.« Takšni ljudje se ne zavedajo posledic, ki nas bodo oziroma so nas že doletele. Ne samo nižanje biotske raznovrstnosti, tudi globalno segrevanje, onesnaženost zraka in voda, ozonske luknje in še bi lahko naštevala. Ampak človeka nič ne izuči. Kmalu bomo naš planet popolnoma izčrpali. In kaj bomo imeli od tega? Naš »modri planet« kmalu več ne bo tako moder in ne zelen. Postal bo pust kot puščava, kot Mars, neprimren za življenje.

Koliko različnih rastlin najdete na najbljižnjem travniku? Foto Igor Modic/Delo

Zaključila bova z besedami: »Na mladih svet stoji!« Saj verjameva, da lahko en nadobuden najstnik spremeni svet. Seveda ne čez noč, ampak s trdim delom in z vztrajnostjo mu morda nekega dne le uspe.