Tiskane izdaje
Ljubljana – Socialnega podjetništva je v Sloveniji čedalje več. Dobilo je tudi podporo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je za spodbujanje namenilo okoli 12,7 milijona evrov. Še vedno pa ostaja problem trajnosti slovenskih socialno-podjetniških projektov.
Študija o merjenju družbenih učinkov socialnih podjetij v Sloveniji, ki jo je za ministrstvo opravil Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), ugotavlja, da je veliko spodbud za razvoj socialnega podjetništva danih prek javnih razpisov, pri čemer prednjači možnost koriščenja javnih del. S tem so po besedah odhajajoče ministrice Anje Kopač Mrak želeli zaradi omejenih sredstev socialno podjetništvo krepiti tudi prek javnih del. A pri razpisih ostaja problem trajnosti izbranih projektov. Ko se razpisi končajo, podjetja nimajo več sredstev in zato nekatera poniknejo.
Sredstva le za rezultat
Lenka Puh iz Razvojne zadruge eTri pravi, da se socialna podjetja ne bi smela ustanavljati kot projekt, katerega neuspeh ne predvideva nobenih posledic in nobenih korakov naprej. »To se nam zdi napačen pristop. Ni podjetniški,« dodaja in nadaljuje: »Uspeh za socialno podjetje oziroma podjetnika zato ne more biti eden ali dva zaposlena po končanem projektu, ki je prejel financiranje v vrednosti 300.000 evrov. Pasti so klasične. Za denar se ni treba potruditi in se ga prehitro zapravi. To je prastara resnica. Sredstva se žal vedno dajejo za naprej in nikoli na rezultat.«
V Razvojni zadrugi eTri menijo, da bo treba družbeni učinek znati plačevati po rezultatih, kakor to delajo že v tujini. »Tudi če te podprejo, ti dajo del denarja po opravljenem delu in se vedejo kot pravi naročnik družbene inovacije. Pri nas je do zdaj še vedno veljalo, da so tisti dobri, ki znajo pisati projekte, izvedba pa ne vpliva na neke vrste oceno in še manj na nagrado. Če bomo želeli ustvariti kakovostno družbenokoristno podjetništvo, ki bo v interesu gospodarstva, države in družbe, bo nujno potrebno, da ustvarimo plačilo po rezultatu,« meni Puhova.
Premalo razvito podporno okolje
Trajnost projektov ni edina težava, s katero se spopadajo socialna podjetja. Študija kaže tudi to, da so glavne težave socialnih podjetij, da nimajo konkretno sistemsko postavljenih ciljev, zato ne morejo meriti svojih družbenih učinkov, nimajo znanja in izkušenj iz poslovnega načrtovanja in strateškega sodelovanja.
Poleg tega VEM-točke ne poznajo delovanja socialnih podjetij, ne morejo dobro svetovati, zato nove kandidate napotijo na obstoječa socialna podjetja, ki pa nimajo ne časa ne denarja za svetovanje drugim. Prav tako podporno okolje za razvoj socialnih podjetij ne deluje dovolj dobro. Zato bi bila potrebna finančna podpora države pri mentorskem sistemu usposabljanja.
Vzpostaviti bi bilo treba programe usposabljanja za menedžerje s področij sociale, gospodarstva, nevladnih organizacij, omogočiti olajšave pri poslovanju, dati socialnim podjetjem prednost pri izboru v procesih javnega naročanja in podobno. Poleg tega sodelujoči v raziskavi menijo, da bi bilo treba upravljanje tega sektorja prenesti na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj gre v resnici za podjetništvo, in ne socialo. Želeli pa bi si tudi direktorat ali agencijo za socialno podjetništvo, ki bi povezoval predstavnike podjetij, različnih ministrstev (gospodarskega, za delo, kmetijsko-okoljskega, notranjega) ...
Države naj se vede
Pravi pristop pri eTri vidijo v razpisu za javna dela v socialnem podjetništvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo. »Mogoče je treba samo še omiliti pogoje v smeri, da se v to lahko vključijo tudi tisti, ki so manj časa na zavodu za zaposlovanje, ker bi se s tem kreirale bolj kakovostne ekipe in ljudje bi prihajali z bolj ohranjenimi veščinami. Sploh v primeru delavskih zadrug po kakšnih večjih stečajih in veliki brezposelnosti. Trajnost teh delovnih mest ob koncih javnih del pa bo precej odvisna tudi od tega, kako bodo ti ljudje zagrabili za priložnost. V socialnem podjetništvu je skupnost, in ne en delodajalec. Zanimivo je, da mnogi to težko sprejmejo in bi raje imeli nekoga, na katerega bi lahko preložili svojo odgovornost,« je kritična Puhova.
V Razvojni zadrugi eTri si želijo, da bi država k njim pristopila sama in prosila, ali lahko sodeluje v njihovi strukturi, ki po enakopravnosti sodelujočih partnerjev spominja na obliko rožice. Prepričani so, da so v kratkem času dokazali, da so ti pristopi medsektorskega sodelovanja pravi. »Rezultati so vidni tako v oblikovanju Zadružne šole in mnogih pospeševalnikov, ki nastajajo s pomočjo pravih podjetnikov. Nehajmo razmišljati, da mora vse potekati prek razpisov,« apelira Puhova.
Njihova družbena inovacija zelene socialne franšize, za katero so prejeli tudi posebno priznanje slovenske Mreže za družbeno odgovornost za inovativno podjetniško prakso, je bila sprejeta z velikim zanimanjem. »Uspelo nam je povezati cilje posameznih partnerskih enot. Pred nami je zanimivo poslovno obdobje: čakajo nas skupne raziskave, skupno dvigovanje kulture na trgu, tržni projekti in razvoj novih pristopov,« razlaga Puhova.
Merjenje družbenih
Metode merjenja so različne, najbolj znana je anglosaška metoda SROI (social return on investment), ki pove, koliko družbenega učinka, izraženega v denarni valuti, prinese vložek ene enote denarne valute (vložim en evro, dobim na primer 5,50 evra družbenega učinka). Meritve po tej metodi nakazujejo, da se pri nas indeks na podlagi testnih izračunov giblje med 1 : 0,5 in 1 : 12.
Model merjenja učinkov podjetjem prinaša pomoč pri boljši dostopnosti do bančnih finančnih virov s predstavitvijo finančnih koristi ali manjših rizikov za investitorja, poudarjajo na ministrstvu za delo. Omogoča tudi možnost nastopa socialnim podjetjem na EU-razpisih in spodbuja proces družbenega investiranja bank in zasebnih vlagateljev v projekte z družbenim učinkom. Rezultati študije pa kažejo, da socialna podjetja prepoznavajo dobre lastnosti in potencial merjenja družbenih učinkov, a merjenje predstavlja zahtevno nalogo za novoustanovljena slovenska socialna podjetja (enako je v tujini).
Težava pri merjenju družbenih učinkov oziroma primerljivosti teh podatkov med seboj je raznovrstnost podjetij, zato se ne da poenotiti kazalnikov vseh organizacij.
V eTri iščejo pravo
»Vemo pa, da so ključni pri tem potrošniki, naročniki. Pri njih so glavne informiranost, preglednost in to, da lahko pri stvareh sodelujejo. Tako se širi nakup z namenom, spreminjanje navad in valuta eTRI krona postaja pripomoček, da ima vsak možnost ustvarjati družbeni učinek ali ga s svojim sodelovanjem podpirati,« poudarja Puhova.
Pričakujejo, da bo vedno več podjetij postalo partner s takšnimi podjetji, ki bodo vračala v družbo, kot to počne Jazon, oskrbovalec pisarn, ki je poskrbel za razvoj eTRI. »Takšna podjetja za seboj ne puščajo dolgov na slabi banki, poleg tega, da so svojim poslovnim partnerjem pravi partnerji pri skrbi za višino stroškov, se vedejo tudi družbeno odgovorno na način, da to vrednost prek svoje storitve širijo v družbo. To je neke vrste družbeno odgovorni odtis,« še poudarja sogovornica.
