Tiskane izdaje
»Tako so črtali možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. Z uveljavitvijo navedenih sprememb niso nameravali doseči kakšnega konkretnega cilja niti izvajati vnaprej zastavljene politike razvoja kmetijstva, obnovljivih virov ali kakršne koli druge politike. Želeli so le, da bodo dopolnilne dejavnosti neposredno povezane z osnovno dejavnostjo kmetije. Kakor da kmetije ne potrebujejo sonca ali vsaj električne energije,« se sprašujejo fotovoltaiki.
Kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne, se bodo morali, po preteku prehodnega obdobja, registrirati kot proizvajalci električne energije ali imeti status samostojnega
podjetnika ali nemara celo odpreti lastno družbo. »In potem? Je kdor koli poleg gore administrativnih ovir, dodatnih stroškov in raznovrstnih zakonskih obveznosti razmišljal tudi o dodatnih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Ali pa druga skrajnost. Bodo starejši kmetje zaradi vpisa v register proizvajalcev električne energije po že znanem scenariju, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, izgubili pokojnino? No, to ni več problem, s katerim bi se ukvarjali na kmetijskem ministrstvu,« so ogorčeni v združenju.
Menijo še, da je uredba žal le ena od serije podzakonskih aktov, ki sistematično krnijo zmožnost Slovenije za doseganje okoljskih ciljev, katerim smo se zavezali na evropski ravni. Prav tako se z njimi veča možnost energetske in posledično finančne odvisnosti. »Uredba povzroča ciljnim deležnikom škodo, ki močno presega morebitne koristi na drugih področjih, zato ocenjujemo uredbo za družbeno škodljivo,« še dodajajo.
Ministrstvo se brani
»Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji je sprejela vlada na dopisni seji 28. julija. Gradivo je bilo pred tem objavljeno na spletni strani ministrstva za kmetijstvo in okolje in E-demokraciji. V javno razpravo so bili vključeni predstavniki nevladnih organizacij: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Društvo lastnikov gozdov in Čebelarska zveza Slovenije. Njihovi predlogi so bili večinoma upoštevani. Združenje za fotovoltaično industrijo v javni razpravi ni dalo nobenih pripomb,« na vprašanje, kdo je predlagal in sprejel tako uredbo.
