Spet bežanje pred evropskimi kaznimi

Vlada je sprejela še šestič spremenjeni zakon o varstvu okolja, ki prenaša tri evropske uredbe.

Objavljeno
10. oktober 2013 17.15
B. T., gospodarstvo
B. T., gospodarstvo

Ljubljana -  Vlada je sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki je zdaj nared za obravnavo v državnemzboru. S spremembami zakona bo odpravljenih šest kršitev, ki jih ugotavlja Evropska komisija in ki lahko, vsaka od njih, pomeni kazen 36.000 evrov na dan ali 2,9 milijona evrov enkratne kazni. Z zakonom ministrstvo za kmetijstvo in okolje znova obuja Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, predvidene pa so tudi izboljšave pri inšpekcijskem nadzoru.

Prvi razlog za spremembe zakona o varstvu okolja je po besedah ministra Dejana Židana nujnost prenosa treh evropskih uredb v celoti in še delov dveh uredb. Postopkov, ki so se začeli že leta 2007 in lahko pomenijo visoke kazni Evropske komisije, je šest. S predlaganimi spremembami bo nevarnost kazni zmanjšana. Slovenija zamuja pri prenosu direktiv o industrijskih emisijah, o sistemu Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje in dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice ter direktive EU o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. V predlaganem zakonu je določeno, da je geološko shranjevanje ogljikovega dioksida na celotnem ozemlju Slovenije prepovedano.

V zakonu je predviden predhodni postopek ugotavljanja, ali je za določen poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Prav tako je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predvideno preverjanje izpolnjenosti pogojev iz okoljevarstvenega soglasja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. To bi denimo lahko vnaprej odpravilo razpravo in ustavitev projektov sredi gradnje.

Sistem za brezplačno razdelitev emisijskih kuponov je v predlogu zakona nadomeščen z dražbo kot prevladujočim načinom razdelitve kuponov, dodan pa je seznam naprav, ki lahko na podlagi predpisa EU dobijo določeno količino emisijskih kuponov brezplačno do leta 2020 oziroma do leta 2027. Iztržek dražbe emisijskih kuponov bo predvidoma prihodek podnebnega sklada kot proračunskega sklada države.

Svet za trajnostni razvoj bo posvetovalno telo ministra, pristojnega za okolje. V času vlade Boruta Pahorja je bil tak svet posvetovalno telo predsednika vlade, v času vlade Janeza Janše pa je bil ukinjen. Nov svet bo imel 14 članov, od tega jih bo šest iz SAZU in univerz, štiri člane bodo predalgale nevladne organizacije, štiri pa gaspodarska, turistična, obrtniška in kmetijsko gozdarska zbornica. Svet bo dajal mnenja in pobude, ki pa ne bodo zavezujoče.

Predlog zakona bo olajšal nevladnim organizacijam pridobitev statusa, da delujejo v javnem interesu. Namesto petih let delovanja bodo zahtevana le tri, prav tako pa ni več pogoj, da mora delovati na območju cele države.

Bolj učinkovita bo po uveljavitvi zakona po Židanovih besedah tudi okoljska inšpekcija, saj bo morala pripraviti načrt nadzora naprav, ki so mogoče onesnaževalke večjega obsega. Predlog zakona vključuje v nadzor tudi carinske organe, ki jim bodo povečali pooblastila.