Steklo lahko 100-odstotno recikliramo

Poznamo različne vrste stekla, ki jih je treba reciklirati ločeno. Zato na ekoloških otokih zbiramo samo stekleno embalažo.

Objavljeno
11. september 2013 14.19
Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo
Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo

Tretji v sklopu nagradnih natečajev, ki ga je pripravila družba Slopak v okviru projekta Life: Ločujmo odpadke in poteka pod naslovom »Recikliraj steklenico, z risbico na končni izlet!«, se je začel 9. septembra in bo trajal do 18. novembra 2013.

Tokrat bo torej v ospredju steklo, njegovo ločevanje, odlaganje, recikliranje in izdelava novih proizvodov iz stekla. Tako poskuša družba Slopak otrokom inovativno približati ločevanje odpadkov in jih poučiti o pomenu recikliranja. Najboljše risbice bodo nagrajene, zmagovalni razred bo odšel na končni izlet, po predlogi iz risbice pa bo izdelana tudi maketa zmagovalnega izdelka.

Odpadki niso le smeti

Ločeno zbiranje odpadkov je sestavni del okoljske vzgoje, ki je prisotna v osnovnošolskih učnih programih. Otroci bodo prek nagradnega natečaja spoznali steklo in njegovo pot od odpadka do ponovnega izdelka. Spoznali bodo, da odpadki niso le smeti, ki končajo na smetišču, ampak so dragocen vir surovin, iz katerih naredijo nove izdelke. Skrb za okolje in ravnanje z odpadki je ena pomembnih odločitev, ki jo v življenju lahko sprejme vsakdo, in pomembno je, da se primeren odnos do okolja in ločevanja odpadkov začne vzpostavljati že v otroštvu.

Več vrst stekla recikliramo ločeno

Steklo lahko recikliramo 100-odstotno in ga uporabljamo vedno znova, ne da bi se zmanjšala njegova kakovost. Poznamo različne vrste stekla, ki jih je treba reciklirati ločeno. Na ekoloških otokih se ločeno zbira samo steklena embalaža, to so steklenice in stekleničke živil, pijač kozmetike in zdravil, kozarci vloženih živil ... Zaradi vsebnosti različnih elementov in snovi pa je treba ločeno zbirati okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, stekla svetil, pleksi steklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in drugo ognjevzdržno steklo ter keramiko. Prav zato je pomembno, da že na začetku v zabojnik za steklo odvržemo primerno steklo, vse druge vrste stekla pa odnesemo v zbirni center. V zabojnik vedno odvržemo izpraznjeno oziroma iztočeno stekleno embalažo.

Izločijo moteče materiale

Ločeno zbrano steklo odpeljejo v predelavo, kjer na tekočem traku izločijo druge materiale, kot so pokrovčki, les, keramika, aluminij, svinec, železo in kositer. Največ težav povzročajo prav zadnji trije, saj pri postopku taljenja delajo luknje na talilni kadi, ker delujejo korozivno. Stekleno embalažo nato zmeljejo in z uporabo magneta izločijo še zadnje kovine. Fazi mletja, ko je to dovolj prečiščeno, sledi faza taljenja in na koncu naredijo nov izdelek.

V Evropski uniji je bilo leta 2011 recikliranih dobrih 70 odstotkov stekla, kar je prvič, da se je povprečna stopnja njegovega recikliranja dvignila nad mejo 70 odstotkov. To pomeni več kot 11 milijonov ton zbrane odpadne steklene embalaže. Dosežek je treba pripisati prizadevanju vseh članic za doseganje okoljskih ciljev, ki predpisuje minimalno 60-odstotno raven recikliranja ​​za steklo.

Manj emisij in manjša poraba energije

Z reciklažo se ohranjajo naravni viri, varčuje se z energijo in izpusti toplogrednih plinov. Z recikliranjem enega kilograma steklene embalaže prihranimo 300 gramov emisij CO2 in porabimo 33 odstotkov energije manj kot za izdelavo stekla iz rude. Stekleno embalažo lahko recikliramo znova in znova, ne da bi se zmanjšala njena kakovost, to pa lahko dosežemo le s predhodnim ločevanjem. Z natečajem družba Slopak vsem slovenskim osnovnošolcem prenaša znanje o reciklažnem krogu stekla, jih ozavešča o pomembnosti ločevanja odpadkov ter spodbuja, da so pri razmišljanju o poti odpadka od izvora skozi reciklažni postopek do novega izdelka kar najbolj inovativni in domiselni.