Subvencije za skoraj polovico nižje

Ljubljana – Uredba vlade bo zagotovljeno ceno odkupa elektrike iz sončne elektrarne prvega julija znižala za povprečno 25 odstotkov. To se letos še ne bo občutno poznalo, prihodnje leto pa podjetja že pričakujejo manj zanimanja predvsem za gradnjo velikih sončnih elektrarn. Nižje odkupne cene električne energije, pridobljene s sončnimi elektrarnami, so pri predstavnikih vodilnih slovenskih fotovoltaičnih podjetij, navzočih na četrti fotovoltaični konferenci na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, povzročile največ negodovanja. Cene se bodo prvega julija letos povprečno zmanjšale za četrtino, za sončne mikroelektrarne, torej tiste, ki jih imajo na strehah svojih hiš posamezniki, se bodo znižale za dobrih 30 odstotkov, z 290 na 197,55 evra za megavatno uro električne energije.

Janez Vrtačnik iz podjetja ETI Elektroelement, ki se ukvarja s proizvodnjo varovalk ter naprav za zaščito in nadzor električnih tokokrogov, meni, da bo nižja subvencija povzročila zmanjšanje števila naročil šele prihodnje leto, a ne dramatičnega. Predvsem bo manj povpraševanja po velikih sončnih elektrarnah, a ta trend je opazen tudi drugod po Evropi, razen v Nemčiji. Mikroelektrarne pa bodo še naprej priljubljene pri lastnikih stanovanjskih hiš. Cene surovin za sončne celice in stroški same izdelave se namreč še naprej znižujejo, zato je tehnologija, s tem pa tudi električna energija iz sončih celic, vse cenejša.

Gospodinjstvom se naložba
še izplača

Da se namestitev mikroelektrarne povprečnemu slovenskemu gospodinjstvu kljub manjši podpori še izplača, poudarja tudi Uroš Merc, predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije. Povprečna cena megavatne ure električne energije iz omrežja je za gospodinjske odjemalce 141 evrov, cena elektrike iz sončne mikroelektrarne z amortizacijsko dobo 20 let pa se giblje od 110 do 120 evrov za megavatno uro. Povprečno gospodinjstvo na leto porabi okoli štiri megavatne ure električne energije.

Merc meni, da je zmanjšanje podpore kljub zniževanju cen sončnih elektrarn prehiter in preveč drastičen. Ker se je odkupna cena letos enkrat že znižala, se bodo letos glede na lani podpore znižale za kar 41 odstotkov. Upa, da bodo pri investitorjih lahko vzbudili »zeleno motivacijo«, ki bi vsaj delno nadomestila finančno. Kljub temu v prihodnjem letu predvideva 15-odstotni padec pridobljene električne energije iz sončnih elektrarn. Letos bomo v Sloveniji po predvidevanjih iz sončnih elektrarn sicer proizvedli približno odstotek vse električne energije, do leta 2020 pa okoli sedem odstotkov.

Strokovna razprava
z ministrstvom ni mogoča

Skupna efektivna podpora proizvajalcem električne energije, torej državni denar, namenjen za odkup električne energije iz sončnih elektrarn, minus prihodek, ki ga država dobi od prodaje odkupljene elektrike, je lani po Merčevih izračunih znašala okoli pet milijonov evrov, letos pa le še tri milijone. Napovedi kažejo, da bo zagotovljena odkupna cena do leta 2020 že nižja od tržne cene fotovoltaične električne energije. Postopno nižanje in nato popoln umik podpor je sicer v skladu z načrti fotovoltaične industrije, da postane panoga samostojna.

Glavno težavo nove vladne uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, pa Merc vidi v novih administrativnih ovirah, saj jih uredba ne odpravlja. Pridobivanje različnih soglasij in dovoljenj je predvsem pri postavitvi malih sončnih elektrarn nezanemarljiv strošek. Postopke bi zato morali pospešiti in poceniti. A strokovne razprave jim z ministrstvom za infrastrukturo in prostor ne uspe vzpostaviti. »Vse se začne in konča na politični ravni. Nihče ne bere študij, ki imajo več kot tri alineje,« je kritičen Merc.