Tojnica brez rakotvornih snovi

Ljubljana – Voda v Tojnici ne vsebuje mutagenih rakotvornih snovi, vendar je zelo strupena za alge, so pokazali rezultati analiz vzorcev, ki jih je tri dni po požaru v Kemisu odvzel Nacionalni inštitut za biologijo.

Za ugotovitev, ali se stanje v vodotoku izboljšuje, bi ga bilo treba spremljati daljše obdobje. Posledice mutagenih snovi se namreč pokažejo šele čez več desetletij. Vzorci vode so bili odvzeti na treh lokacijah, nad Kemisom (pri gasilskem domu v Sinji Gorici), neposredno pod njim in pred izlivom Tojnice v Ljubljanico. »Da noben vzorec ni bil mutagen, je zelo dobra novica. V nasprotnem primeru bi te snovi potovale naprej po Ljubljanici in kdo ve do kod,« komentira prof. dr. Metka Filipič, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB).

Mutagene oziroma genotoksične snovi so med najnevarnejšimi, ker povzročajo spremembe genetskega materiala. To je povezano s povečanim tveganjem za nastanek raka in nekaterih degenerativnih bolezni ter z dednimi genetskimi boleznimi, ki se pokažejo v naslednjih generacijah. V okolju te snovi lahko povzročijo izumrtje najobčutljivejših organizmov in s tem spremembe v ekosistemih, ki so lahko nepovratne.

Da so snovi, ki so v Tojnico stekle iz gorečega obrata za zbiranje in predelavo nevarnih odpadkov, zelo strupene za alge – to so pokazali rezultati vzorcev pri iztoku iz Kemisa in pred iztokom v Ljubljanico –, je bilo pričakovano, saj so poginile tudi ribe. To kaže, da je življenje v vodotoku močno prizadeto, povzame Filipičeva.

Kemijske analize ne povedo vsega

NIB se je za vzorčenje vode v Tojnici odločil »na lastno pobudo«, v duhu poslanstva svoje raziskovalne dejavnosti. »Predvidevali smo, da je glede na dioksine in druge mutagene oziroma genotoksične snovi, ki so nastajale pri gorenju, velika verjetnost, da so prešle tudi v Tojnico. Če bi jih odkrili, bi nadaljevali občasno testiranje za spremljanje sprememb, čeprav nas za to ni nihče prosil ali nam teh analiz naročil.« Analize, katerih strošek je znašal okoli 2000 evrov, so tudi sami financirali. »Da bi nam ministrstvo za okolje ali Agencija za okolje RS (Arso) naročila testiranje mutagenosti Tojnice, niti nismo pričakovali, saj to ni obvezen test za ugotavljanje nevarnosti v okolju. Izvedli so le kemijske analize vode, vendar te ne povedo vsega. Z njimi se ugotavlja prisotnost tistih kemikalij, ki jih iščejo, vseh drugih, ki so lahko prisotne in tudi nevarne, pa ne. Z biološkimi testi, kakršne smo opravili mi, ugotavljamo odziv organizmov na vse kemikalije v okolju in tudi njihove kombinirane učinke.«

V prihodnosti po besedah Filipičeve ni mogoče pričakovati, da bi se v Tojnici pojavile genotoksične snovi. Ni pa znano, ali se morda že skrivajo v njenih sedimentih. NIB teh ni vzorčil in analiziral, ker iz lastnih sredstev ni mogel zagotoviti dovolj denarja. Filipičeva meni, da bi bila takšna raziskava koristna in zaželena, vendar se zaveda, da je vse odvisno od razpoložljivih sredstev. »V takšnih izjemnih primerih ni dovolj, da se opravljajo le obvezne kemijske analize, biološke, ki pokažejo dejansko toksičnost onesnaženja, pa ne.«

Manj okoljskih raziskav

Na splošno ministrstvo za okolje zmanjšuje okoljske raziskave v Sloveniji. Filipičeva navaja primer z oddelka, ki ga vodi. »Na našem oddelku smo opravljali biomonitoring fitoplanktona kot neodvisna znanstvena institucija. Po vodni direktivi se kakovost vodotokov ocenjuje tudi po tem, kateri organizmi so v njem. Do zdaj smo od Arsa, ki je zadolžen za izvajanje nadzora okolja, zbiranje podatkov in poročanje evropski komisiji, dobivali naročila za izvajanje tega biomonitoringa. Zanj imamo strokovnjake z mednarodnim certifikatom in zanj smo celo pooblaščeni. Letos pa se je ministrstvo odločilo, da bo ga bo izvajal kar Arso. Po mojem vedenju to delo izvaja le ena oseba, vendar se bojim, da ni dovolj usposobljena.«

Poleg tega je skregano z zdravo pametjo, da institucija, ki izvaja nadzor stanja okolja, hkrati izvaja tudi meritve. Če pa Arso zahtevanih podatkov sploh ne bo pridobival in posredoval v Bruselj, bo Slovenija nekega dne spet plačala kazen za neposredovanje podatkov,« opozarja.