Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropski teden mobilnosti spodbuja inovativne rešitve, ki lahko prispevajo k uresničitvi ciljev na področju podnebnih sprememb in razogljičenja. V Sloveniji mesta počasi spoznavajo, da je zapiranje mestnih središč za promet dobro za občane.
Tudi v luči decembrske podnebne konference v Parizu je evropska komisija ta teden začela vsakoletni evropski teden mobilnosti, v okviru katerega se bodo do 22. septembra v več kot 2000 evropskih mestih zvrstili številni dogodki. Njegovo sporočilo doseže približno 170 milijonov ljudi v Evropi in po svetu. Tudi letos bo eden izmed vrhuncev evropskega tedna mobilnosti »dan brez avtomobila«, ko se mesta delno zaprejo za motorni promet, v njih pa so dovoljeni samo pešci, kolesarji, javni prevoz in čista vozila, denimo električni avtomobili.
Opomnik, da avto ni vse
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je ob tem povedala, da je evropski teden mobilnosti opomnik, da lahko vsakdo izmed nas prispeva k spremembi. Če se večkrat odločimo iti peš ali uporabiti kolo, dati prednost skupinskemu ali javnemu prevozu ali združiti te trajnostne načine prevoza, bo imela Evropa kot celota znatne družbene koristi. »Skupaj lahko naše individualne izbire zmanjšajo izpuste ogljikovega dioksida, prometne zastoje v mestih, hrup, nesreče, onesnaženje zraka in ustvarijo boljšo mobilnost. Letošnji evropski teden mobilnosti se osredotoča na multimodalnost, ki vsakomur omogoča, da lahko izbira, spreminja in združuje prevozna sredstva,« pravi Bulčeva.
Od enega tedna k letu
Letos v pobudi evropskega tedna mobilnosti tako nastajajo korenite spremembe. Akcija, ki je od leta 2002 opozarjala na potrebo po spremembi naših potovalnih navad, se namreč združuje s kampanjo Potuj raznoliko (Do the Right Mix). ETM tako postaja vrhunec celoletnih prizadevanj za načine mobilnosti, ki so do okolja in človeka prijaznejši. V ETM še vedno sodelujejo lokalne skupnosti, vse leto pa se lahko dogajanju s svojimi aktivnostmi pridružijo tudi druge organizacije: šole, društva, javna in zasebna podjetja in druge nevladne organizacije. Svojo aktivnost lahko vse leto prijavijo na spletni strani kampanje Potuj raznoliko, kjer se lahko neprofitne organizacije prijavijo tudi za sofinanciranje svojih projektov.
V Sloveniji pa se letos v ETM dodatno vpleta še akcija Pripelji srečo v službo, ki z nagradami trojke sodelavcev spodbuja, da se odločijo za aktivni prevoz in se v službo odpravijo s kolesi. V akcijo Pripelji srečo v službo se je vključilo 207 kolesarskih trojk, ki so skupaj prekolesarile 238.093 kilometrov.
Malo trajnih ukrepov
Edina, ki je pripravila bogat nabor ukrepov, ki bodo ostali tudi po ETM, je med večjimi mesti Ljubljana. Med 14 ukrepi so razširitev in posodobitev parkirišča P+R na Dolgem mostu, gradnja novega takega parkirišča Barje, ki ima tudi 78 stojal za parkiranje koles, namestitev novih štirih števcev kolesarjev, postavitev kolesarskih stojal na končnih postajah Ljubljanskega potniškega prometa pa tudi spremembe tras in ureditev novih parkirišč za javne avtobuse, eden večjih projektov so postajališča na Slovenski cesti.
V Ljubljani bodo preuredili tudi Cankarjevo cesto in jo namenili pešcem in kolesarjem. Kolesarje, uporabnike nevarnega podvoza pod železnico na Šmartinki, sta razveselila ureditev kolesarske steze in zoženje ceste. Med inovativne projekte, priljubljene v družini mest, ki imajo za cilj trajnostno mobilnost, spadajo elektronska pomagala za načrtovanje poti z mestnim in primestnim javnim prometom pa tudi poučne igre za osnovne šole. Način plačevanja parkiranja z ljubljansko enotno kartico urbana so dopolnili z urbano SMS. Ob plačilu parkirnine z urbano uporabnik pošlje SMS z informacijo o coni parkiranja, registrsko številko avtomobila in čas parkiranja. Prednost sistema je, da mu za podaljšanje parkiranja ni treba znova do avtomobila.
Tudi v Mariboru, Murski Soboti, Kopru, Kranju in drugih mestih so od septembra lani gotovo izpeljali kakšen trajen ukrep, v Idriji bodo, denimo, odprli kolesarsko počivališče, vendar niso nobenega vpisali v program letošnjega ETM.
Občine bodo dobile strategije
Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta, ki je tudi organizator akcije Pripelji srečo v službo, je bil vsa pretekla leta precej kritičen do slovenskih prometnih politik. Letos je nekoliko manj. »Pred vrati so razpisi za izdelavo več kot 30 prometnih strategij za občine,« pravi. Te bodo pripravljali zunanji izvajalci, ustrezno usposobljeni. V prvem letu bodo občine dobile strategije, ki so pobuda ministrstva za infrastrukturo, v drugi fazi pa bodo začele izvajati ukrepe, ki bodo sofinancirani z nekaj deset milijoni evrov državnega in še več evropskega denarja. Kot pravi Plevnik, je to pobudo dobro sprejela tudi evropska komisija. Poudarki strategij bodo kolesarjenje, hoja in javni prevoz.
