Trendi naložb ne napovedujejo varne energetske prihodnosti

Posledice pandemije covida-19 čuti ves energetski svet, od goriv in distribucije elektrike do učinkovitosti, kar bo imelo tudi resne posledice za energetsko varnost in prehod k čisti energiji, ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA). Kriza namreč povzroča največji svetovni padec energetskih naložb v zgodovini, in to v vseh sektorjih, od fosilnih goriv do obnovljivih virov in učinkovite rabe.

Na začetku tega leta so energetske družbe načrtovale dvoodstotno rast naložb, kar bi bila največja rast v šestih letih. A covid-19 je za več mesecev ustavil velike dele gospodarstva, zato zdaj v IEA predvidevajo, da se bodo svetovne energetske naložbe letos znižale za 20 odstotkov oziroma za skoraj 400 milijard dolarjev v primerjavi s preteklim letom.

»Zgodovinski padec naložb vzbuja resne skrbi zaradi več razlogov. Najprej pomeni izgubo delovnih mest in gospodarskih priložnosti, v prihodnje pa pomanjkanje virov in infrastrukture za dobavo energije, ki jo bomo potrebovali, ko bo gospodarstvo okrevalo. Upočasnitev naložb v ključne tehnologije čiste energije pa vnaša tudi tveganje za nujen prehod v odpornejše in trajnostnejše energetske sisteme,« opozarja Fatih Birol, izvršni direktor IEA, ki je za poročilo uporabila najnovejša poročila ter napovedi vlad in družb do sredine maja.



Kombinacija zmanjšane porabe, nižjih cen in povečanje števila neplačnikov računov za energijo povzroča velik padec prihodka energetskih družb. Njihovi prihodki na svetovni ravni bodo letos po napovedi IEA manjši za več kot bilijon dolarjev. Najbolj to občuti naftna industrija, prvič naj bi svetovni porabniki več porabili za elektriko kot za nafto. Družbe s slabšimi bilancami in bolj negotovo prihodnostjo zmanjšujejo svoje naložbe, te pa so ustavljale tudi pretrgane dobaviteljske verige. Naložbe v nafto in plin bodo letos padle za skoraj tretjino, v pridobivanje plina in nafte iz skrilavce pa za polovico. Če bodo ostale na letošnji ravni, bo leta 2025 na trgu vsak dan devet milijonov sodov nafte manj kot je bilo načrtovano.



Vlaganja v proizvodnjo in distribucijo elektrike bodo nižja za desetino, to pa spremljajo skrb vzbujajoči signali. Naložbe v obnovljive vire so odpornejše na krizo kot naložbe v fosilna goriva, vendar so ukrepi za preprečitev širjenja virusa vplivali tudi na zmanjšanje števila gospodinjstev in podjetij, ki so montirala sončne elektrarne na strehe.



Zmanjšanje naložb v omrežja za devet odstotkov dopolnjuje velik padec takih naložb lani. Zmanjšanje vlaganj v vire fleksibilnosti elektroenergetskih sistemov se je prav tako ustavilo. Investitorji ne vlagajo niti v zemeljski plin niti v baterijske hranilnike. »Ta omrežja morajo biti odporna in pametna, da bodo vzdržala prihodnje šoke in čedalje več vetrne in sončne energije. Trendi pri investicijah ne napovedujejo varne prihodnosti,« meni Birol.



Nič bolje se ne godi niti ukrepom za učinkovito rabo energije. Vlaganja bodo padla med deset in 15 odstotkov, saj sta se prodaja vozil in gradnja precej zmanjšali, to pa pomeni nižjo prodajo bolj učinkovitih naprav in opreme. Skupni delež naložb v čisto energetiko (obnovljivi viri, učinkovitost, jedrska energija in zajemanje ogljika) se bo s tretjine povečal na 40 odstotkov, kar pa je veliko premalo za prehod v čistejšo prihodnost. Prehod bo tako zelo odvisen od politikov in ukrepov za okrevanje po krizi.

Slovenska energetika ne trpi toliko

Mednarodna agencija za energijo IEA opozarja, da je bilo za letos načrtovanih za dva odstotka več naložb v energetiko kot lani, a je pandemija covida-19 tako zmanjšala prihodke energetskih družb, da se bodo naložbe znižale za 20 odstotkov. Največji padci so pri fosilnih virih, manj pri obnovljivih, vendar IEA dodaja, da je ogroženo tudi doseganje podnebnih ciljev.

»Poudariti je treba, da je to širša, svetovna slika in da vsi vplivi niso neposredno prenosljivi v naš prostor. Kot enega od ključnih razlogov poročilo navaja zelo negativen vpliv nizke cene nafte in s tem bistveno zmanjšane prihodke držav in industrije. Prav tako ni mogoče posploševati tako velikega negativnega vpliva na vse naložbe,« pravi Marjan Eberlinc, direktor energetske zbornice.



Pojasnjuje, da v Sloveniji tako velikega in negativnega vpliva na energetske investicije, kakršen se kaže zdaj, ali investicije v načrtovanju še ne zaznavajo. »Seveda so vplivi epidemije zaznani v našem vsakdanjem življenju in delovanju, kljub temu pa v tem obdobju dela na naložbah niso zastala in trenutno za svoje naložbe predvidevamo, da bodo izvedene skladno z načrti in predvideno časovnico. Menimo, da se je slovenska energetika zelo dobro odzvala na epidemijo covida-19,« dodaja Eberlinc.