Tiskane izdaje
Ljubljana – Še do nedelje poteka Evropski teden zmanjševanja odpadkov, katerega cilj je povečati ozaveščenost o spremembi navad v Evropi ter spodbuditi razpravo o učinkoviti rabi virov in krožnem gospodarstvu. Posebna pozornost je namenjena zavrženi hrani.
Evropski državljani vsako leto ustvarimo več kot pol tone komunalnih odpadkov na osebo. V povprečju se polovica teh odpadkov reciklira, vendar so med državami članicami velike razlike. Evropska komisija je zato že leta 2008 predlagala okvirno direktivo o odpadkih, s katero naj bi spodbudila njihovo ponovno uporabo in recikliranje ter preprečevanje sežiganja. Študije kažejo, da bi s popolnim izvajanjem evropske zakonodaje o odpadkih prihranili 72 milijard evrov na leto, povečali letni promet sektorja EU za ravnanje z odpadki in recikliranje za 42 milijard evrov ter do leta 2020 ustvarili več kot 400.000 delovnih mest.
S preprostimi ukrepi do manj odpadkov
Projekt Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki ga usklajuje Združenje mest in regij za recikliranje in trajnostno upravljanje virov (ACR+) in podpira program EU LIFE+, zdaj zajema 19 držav, skupaj s petimi, ki niso članice EU. V povezavi s tem projektom bo 10. maja še evropska čistilna akcija Očistimo Evropo, ki bo prostovoljce spodbujala k pobiranju smeti v njihovih soseskah in na plažah.
Namen tedna je, da se prebivalci Evrope seznanijo s preprostimi ukrepi, ki jih lahko sprejmejo v vsakdanjem življenju kot prispevek k zmanjševanju količine odpadkov. To je mogoče narediti že tako, da ne kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki imajo kratko življenjsko dobo, da dobro premislimo o zamenjavi (električnih) aparatov in jih ne menjamo zgolj zato, ker bi imeli radi druge, in podobno.
Na ravnanje z odpadki v Evropi vplivajo številni predpisi, zlasti nova direktiva o odpadkih (2008/98/ES), ki spodbuja države članice EU, da pri razvijanju svojih nacionalnih politik uveljavljajo hierarhijo ravnanja z odpadki, po kateri je na prvem mestu že preprečevanje njihovega nastajanja. Države članice morajo izpolnjevati, spoštovati in dosegati okoljske cilje v skladu z zavezujočo hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, druga predelava (na primer termična obdelava) in odstranjevanje (odlaganje). Skupni cilj EU je ustvariti družbo recikliranja, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in te uporablja kot vir.
Preprečimo nastajanje odpadne hrane
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) v letošnjem tednu opozarja predvsem na problem zavržene hrane, ki med biološko razgradljivimi odpadki predstavlja razmeroma velik delež. Ozaveščanje o preprečevanju nastajanja odpadne hrane pa je z etičnega in okoljevarstvenega vidika ena prednostnih nalog pri ravnanju z odpadki tako v EU kot v Sloveniji. Največ odpadne hrane proizvedejo gospodinjstva, kar pa lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo, tako da nakupujemo »po pameti«, predvsem pokvarljivo blago in blago, ki je v akciji, hrano pravilno shranjujemo, preverimo roke uporabnosti, kuhamo ustrezne količine hrane in ostanke ponovno uporabimo idr.
V svetu vsako leto odvržemo več kot milijardo ton živil oziroma tretjino vse pridelane hrane, v Evropi je to približno 90 milijonov ton hrane na leto. Delež je v industrializiranih državah in v državah v razvoju enak. V državah v razvoju se več kot 40 odstotkov hrane izgubi po spravilu pridelka in med predelavo, v industrializiranih državah več kot 40 odstotkov izgub nastane na ravni potrošnikov, pravijo na MKO. V Sloveniji je leta 2011 nastalo skoraj 168.000 ton odpadne hrane ali približno 82 kilogramov na prebivalca – veliko, a vendar skoraj 14 odstotkov manj kot leta 2010 (194.066 ton). Med to odpadno hrano je bilo 77 odstotkov mešane (skoraj 129.000 ton), 19 odstotkov živalskega izvora (okrog 31.000 ton), štiri odstotke pa zelene odpadne hrane (nekaj več kot 7400 ton).
Projekt Ljudska kuhinja
Različni Lions klubi Slovenije v sodelovanju z Mercatorjem izvajajo projekt Viški hrane, s katerim hrana, namesto da konča med biološkimi odpadki, pride do ljudi. V Mariboru, Celju in Trbovljah lioni vsak dan po zaprtju trgovin prevzamejo hrano in jo nato s svojimi avtomobili dostavijo centrom za brezdomce, materinskemu domu ipd. Količina hrane, ki ostane, se sicer vsak dan spreminja, a je za prejemnike izrednega pomena. Nastaja pa tudi projekt Ljudska kuhinja, pri katerem v Ljubljani na Zaloški cesti 42 nastaja v sodelovanju Zveze Lions klubov Slovenije, Karitas, Rotaryja Slovenija, ZPMS in MOL nov humanitarni zavod Pod strehco, kjer bodo vsak dan brezplačno delili tople obroke in tudi od trgovcev nabrane »viške« hrane. V bodoči razdelilnici bi razdelili približno 200 obrokov na dan, kar pomeni okoli šest tisoč obrokov na mesec.
