Triglav po novih meritvah nižji za 34 centimetrov

Najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije je po novih meritvah visok 2863,65 metra.

Objavljeno
22. november 2016 10.07
Posodobljeno
22. november 2016 16.15
SLO, GREBEN TRIGLAVA - 29. 04. 2010 - V CETRTEK ZJUTRAJ JE BILA GAZ DO VRHA TRIGLAVA DOBRA IN ZA VAJENE GORA VARNA. V SOBOTO JE LEDENA PAST POD GREBENSKO GAZJO BILA USODNA ZA POHODNIKA. (Foto: Mirko Kunsic)
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana - Nazadnje so višino Triglava določili leta 1985 na 2863,99 metra. Nova določitev višine Triglava je del triletnega projekta Geodetske uprave (Gurs) in partnerjev Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav.

»Višine gora so se pred uvedbo satelitske tehnologije v geodetsko izmero določale s trigonometričnim višinomerstvom; to je gledano z današnjimi očmi zelo zamudna metoda in za merjenje višine gora dokaj nenatančna, a zadostna, saj se višine gora izražajo v metrih.« je povedal Jurij Režek, vodja projekta iz Gursa.

Pomembni centimetri za preprečevanje poplav

Natančnejše podatke o površini omogočajo sateliti, to pa omogoča tudi načrtovanje in izvedbo bolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje posledic poplav, v prihodnje pa tudi plazov. Slovenija je s posodobitvijo podatkov v svetovnem vrhu.

Po novih meritvah je Triglav malo nižji. Foto: Boštjan Fon/Slovenske novice

Do sedaj je bila uradna višina Triglava 2863,99 metra. Večja natančnost satelitskih meritev, pa tudi premik ničte točke iz Trsta v Koper so Triglav pomaknili nižje, na 2863,65 metra. Na vprašanje Dela, ali je ničta točka gladina morja in ali se tudi ta spreminja, je Režek odgovoril, da se gladina Jadranskega morja dejansko dviguje, vendar za nekaj milimetrov na leto, zato to vpliva na višino gora šele v stoletjih. Na vprašanje, ali so tudi druge gore nižje, pa je Režek odgovoril, da drugih višin še niso preverjali. Vendar so zdaj višinske črte veliko bolj natančne in povezane.

V preprečevanju poplav je 34 centimetrov lahko zelo pomembnih. »Tveganja zaradi naravnih nesreč, kar so tudi poplave, moramo razumeti in se nanje čim bolje pripraviti. Izvesti je treba najbolj učinkovite ukrepe. Da se lahko tega lotimo, pa potrebujemo ustrezne študije in projekte. Hidrološki modeli, s katerimi lahko predvidimo obseg poplav in škode, so zelo odvisni od kakovosti podatkov,« je povedala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Poskenirana in poslikana

Slovenija zdaj te podatke ima. S projektom LIDAR so poskenirali površje države, s projektom Gurs pa uvedli sodobno državno geodetsko infrastrukturo s satelitsko tehnologijo določanja koordinat. To je pomembna osnova za informacijsko družbo, saj je 80 odstotkov vseh podatkov povezanih z lokacijo. »To je velika priložnost za rast lokacijskih storitev. Na svetu se obseg teh storitev poveča za 37 odstotkov na leto,« je opozoril Režek in dodal, da so tudi zato posledice projekta lahko zelo daljnosežne.

Natančnejši podatki bodo omogočili učinkovitejšo preventivo pred poplavami. Foto: Jure Eržen/Delo

»V prihodnjem in naslednjih letih nas čaka izvedba prehoda na nov, slovenski državni koordinatni sistem, ki smo ga napovedali z zakonom leta 2014. S tem bomo prehiteli marsikatero državo, to so nam priznali tudi partnerji v projektu Norvežani. V pripravi je že projekt posodobitve in dopolnitve topografskih podatkov, s katerim bomo znova kandidirali za denar finančnega mehanizma EGP,« je napovedal Anton Kupic, generalni direktor Gurs.

Prehod na nov koordinatni sistem bo terjal pretvorbo vseh geodetskih podatkov, vsi upravljavci teh podatkov bodo morali posodobiti svoje baze. Kupic je omenil še projekt e-prostor, za katerega so dobili kohezijski denar, s katerim bo ministrstvo za okolje in prostor lahko posodobilo evidence, med njimi tudi zemljiški kataster in kataster stavb.

Karte nevarnosti in karte ogroženosti so boljše z boljšimi prostorskimi podatki. Boljša je lahko tudi ocena škodnega potenciala oziroma ranljivosti. Ta je v Sloveniji večja zaradi zelo razpršene poselitve, goste infrastrukture in veliko stavb.

»Zato je pomembna kultura sobivanja s poplavami in drugimi naravnimi procesi, ki jih ne moremo preprečiti. Z boljšimi geografskimi podatki je mogoče pripraviti tudi boljše karte drugih groženj, kot so plazovi blata in snega,« poudarja Matjaž Mikoš, dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Dodal je, da bo kmalu končana tudi določitev vodnih zemljišč glede na rabo.

Ničta višinska točka Slovenije se je preselila iz Trsta v Koper. Foto Boris Šuligoj/Delo

Brezplačno na spletu

»Projekt določitve vodnih zemljišč je na naši spletni strani in v javni obravnavi. Posodobitev podatkov bo predvidoma končana leta 2020,« je povedala ministrica. Podatki laserskega skeniranja površja Slovenije so že na spletu, posodobljen je tudi pregled objektov na vodah, ki omogoča ustreznejše načrtovanje vzdrževanja.

»Posodobljena prostorska podatkovna infrastruktura bo v kratkem dostopna za vse uporabnike brezplačno na spletu,« je še opozorila Majcnova in dodala, da pričakuje od strokovnjakov, tako hidrologov kot drugih, da baze podatkov uporabijo za študije in modele, ki bodo olajšali odločitve za preventivno ukrepanje proti poplavam. Družba Modri planet je na podlagi novih podatkov že pripravila simulacijo poplav v Železnikih.

Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo