Tiskane izdaje
Ljubljana – Doživeli smo podnebne spremembe v polnem sijaju, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Podatki kažejo, da je bil letošnji januar najtoplejši v zadnjih 60 letih. Žled v teh dneh pa na popkih dreves ni naredil škode, če seveda ni polomil dreves.
»Celotna slika zadnjih nekaj let kaže, da noben letni čas ni bil normalen – ali je vode preveč ali premalo. Cela Evropa je zmešana, čez lužo pa je enako, za novo leto so imeli v New Yorku skoraj 20 stopinj Celzija, potem pa jih je zajel hud mraz, nekaj deset stopinj pod ničlo,« pravi Lučka Kajfež Bogataj. Na to se ne da popolnoma pripraviti, zato so nujne gasilske akcije, moti pa jih, da se takoj, ko minejo nanje pozabi.
Proizvodnja hrane kljub vremenski katastrofi z najobsežnejšo žledjo v spominu tudi najstarejših, načelno ne bo prehudo prizadeta. S pšenico ni težav, prav tako je s sadnim drevjem, mraza je bilo razmeroma dovolj. Led na brstih v takem obsegu je tudi za nas popolnoma nova izkušnja, vendar led uporabljajo tudi sadjarji, da preprečijo pozebo. Pod ledom je rastlina čisto varna. Ni pa varna pred lomom, kar je glavna težava. Sicer bodo zdaj sadjarji, ko se led stopi, začeli redno obrezovanje sadnega drevja,« pravi Kajfež Bogatajeva.
Edina izjema je obala, kjer so tudi sadna drevesa že cvetela. »Tam lahko še trepetajo, kaj se bo še zgodilo,« pravi Kajfež Bogatajeva, ki ne izključuje zelo verjetnih težav marca ali celo aprila. Po objavah astrologov, tudi gibanje planetov nakazuje nove vremenske težave za april. Čebele so po mnenju Kajfež Bogatajeve na varnem. Konec januarja je bila glavna težava, da so čebelje družine postale aktivne in so iskale hrano. Zdaj so tudi dejavne in potrebujejo več hrane kot v mirovanju. »Če so jih čebelarji nahranili, večjih težav ne bo, le dodatni stroški,« pravi Kajfež Bogatajeva.
Strokovnjaki za podnebje pa že leta napovedujejo, da se bodo ekstremi gostili. Kljub temu evropska komisija po mnenju okoljevarstvenikov ne naredi dovolj za znižanje emisij. Stefaan Vergote, vodja oddelka za strategijo in ekonomske ocene na generalnem direktoratu za podnebno ukrepanje, odgovarja, da bodo morale države do leta 2030 zmanjšati emisije za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990, na evropski ravni pa bodo morali obnovljivi viri energije doseči 27-odstotni delež. »Okvirni program bi spodbudil tudi konkurenčnost in varnost evropske energetike, poleg tega hoče komisija doseči, da bi države v razvoju sprejele podobne cilje, kar bi preprečilo segrevanje za več kot dve stopinji Celzija,« pravi Vergote.
