Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred dobrimi štirimi leti je ministrstvo za okolje pripravilo uredbo za pripravo cen komunalnih služb, vendar je ta dala več moči izvajalcem teh služb. Po novi analizi bodo občine lahko jasneje primerjale cene.
Konec leta 2012 uveljavljena uredba o metodologiji za določanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Medo) je uvedla nov način določanja cen. Uvedla je, denimo, tudi omrežnino in območja ter po letih zadrževanja cen pristojnost določanja cen preskrbe z vodo in odvajanja odpadne vode ter gospodarjenja z odpadki prenesla spet na občine.
Nizke cene,
Še več, Mariborski vodovod preskrbuje 18 občin, v njih pa za kubični meter vode zaračunava od 66 do 90 centov. Ljubljanski Vodovod-kanalizacija pa ima enotne cene, enake v Ljubljani in primestnih občinah. Nekatere občine, ki imajo enotno ljubljansko ceno, po uredbi Medo spadajo v skupino podeželskih občin s prevladujočo razpršeno poselitvijo, kjer so stroški javnih služb navadno višji. Taka občina zato pomembno znižuje povprečje še mogočih cen v primerljivih občinah. »Največjo skrb vzbujajo tisti, ki s cenami zelo odstopajo navzdol. To namreč lahko pomeni, da storitve niso na dovolj visoki ravni,« pravi Cerkvenikova.
Stroške določa predvsem gostota poselitve
Na pobudo zbornice komunalnega gospodarstva na GZS in združenja občin so zaradi vseh pomanjkljivosti Medo pripravili primerjalno analizo, ki naj bi sčasoma postala regulativno orodje za preglednost poslovanja in določanja cen izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, je pojasnil predsednik zbornice Miran Lovrič. V dokumentu (opravljena je analiza za leto 2014, za leto 2015 jo končujejo, za leto 2016 pa začenjajo) so podrobneje analizirani vsi dejavniki, ki na podlagi prostorske urejenosti, kakovosti, zanesljivosti preskrbe ter trajnostne naravnanosti omogočajo primerjavo cen komunalnih storitev, je dejal Lovrič, ki je zadovoljen, da je k analizi pristopila večina javnih podjetij in tudi občin, natančneje 49 izvajalcev javnih služb, ki pokrivajo 165 občin.
Lestvice občin z najvišjimi cenami v analizi ni. Foto Borut Tavčar/Delo
»Naša želja je, da v analizi sodelujejo vse občine in vsi izvajalci, podatki pa morajo biti jasni in transparentni, javni in razumljivi za vse,« je dejal Kremžar. Cerkovnikova je povedala, da so bile včasih primerjalne analize običajne le za zasebne družbe v konkurenčnem okolju, zdaj pa so vse pogostejše tudi v javnem sektorju, ki mora postati bolj transparenten in tudi bolj učinkovit. Stroške javnih služb najbolj določa gostota poselitve, a imajo svoj vpliv tudi druge lastnosti sistemov.
Vsak izvajalec ima v analizi svojo številko in lahko primerja svoje stroške z drugimi. Izvajalci lahko na podlagi dobrih praks povečujejo svojo učinkovitost. Uporabniki pa bodo tudi imeli vpogled v kakovost storitev in stroške, saj bodo imele občine vse podatke. Vsaka cena, ki odstopa za 20 odstotkov navzgor ali navzdol, je namreč dodatno analizirana.
Vsi pa so poudarili, da ne delajo lestvice najcenejših in najdražjih komunalnih služb, ampak orodje za primerjavo stroškov. »Smo na polovici poti do tega, da bodo vsi podatki odprti in jasni. Da bomo občanom lahko pojasnili, zakaj morajo nekateri za vodo in smeti plačati več kot drugi, da cene v strnjenem naselju in naselju, raztresenem po Pohorju, ne morejo biti enake,« pravi Kremžar. Možnost sodelovanja v analizi so imeli vsi izvajalci, tudi tisti, ki niso člani komunalne zbornice. Koncesionarji so bili nekoliko zadržani pri razkrivanju podatkov, vendar so pozneje ugotovili, da je to zanje lahko koristno. V analizo bodo vključili tudi režijske obrate, ki so v lasti občin.
