Tiskane izdaje
Bruselj - Invazivne tujerodne vrste, tako rastline kot živali, so drugi najhujši vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti po uničenju življenjskega prostora. Večina tujerodnih vrst v Evropski uniji umre, nekatere pa se razširijo, v najhujših primerih tako, da povzročijo izumrtje avtohtonih vrst.
Kot je v Bruslju povedal komisar za okolje Janez Potočnik, je v Evropski uniji več kot 12.000 tujerodnih vrst, med njimi pa je med 10 in 15 odstotkov invazivnih. Te povzročajo tako socialno kot gospodarsko škodo, saj prenašajo bolezni (denimo tigrasti komarji), povzročajo pa tudi izgubo kmetijskih pridelkov in škodo na infrastrukturi, saj se nekatere rastline lahko prebijejo celo skozi betonsko plast. Poleg tega povzročajo zmanjševanje števila primerkov avtohtonih vrst, kar pomeni izgubo biodiverzitete in je v nasprotju z zavezami iz Nagoje leta 2010, ko so se države odločile zajeziti izgubljanje naravne raznolikosti.
»Grožnja se povečuje. Invazivne tujerodne vrste v Evropski uniji na leto povzročijo za 12 milijard evrov škode, ki raste. Do zdaj so se države članice s težavo soočale neusklajeno, jasno pa je, da je lahko ukrepanje ene države zaman, če ne ukrepajo tudi sosednje,« pravi Potočnik.
Proti vsem invazivnim vrstam se ne da ukrepati, niti se ne da za vse predvideti ali bodo invazivne ali ne. Zato Evropska komisija predlaga najprej seznam 50 najbolj škodljivih vrst. Te bodo pomagale določiti tudi države članice, ves paket pa morata sprejeti še Evropski parlament in Evropski svet.
Na vprašanje Dela, ali lahko na seznamu najhujših vrst pristanejo tudi gensko spremenjeni organizmi, v Komisiji odgovarjajo, da ti niso vključeni v novo zakonodajo. To je bilo sicer ocenjeno za najbolj tehtno vprašanje, saj ti organizmi izpolnjujejo vsa merila za vključitev na seznam, so tujerodni in so invazivni, sicer korporacije ne bi mogle tožiti kmetov, ki nikoli niso uporabili takih semen, zaradi kršenja patenta.
