Ureditev, da bodo odpadki lahko priložnost

Ljubljana – Nove uredbe o odpadkih so namenjene ureditvi področja, ki je že več let neurejeno. Do 7. januarja je odprta javna razprava o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki jih v Sloveniji na leto proizvedemo od 700.000 do 800.000 ton, 58 odstotkov pa jih odložimo.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so se v preteklih mesecih posvetili predvsem priložnostim pri črpanju kohezijskega denarja. Minister Franc Bogovič je ob tem dejal, da je Slovenija za to področje v preteklih šestih letih počrpala 50 milijonov evrov iz proračuna EU, lani dodatnih slabih 50 milijonov evrov, kar pa je še vedno premalo. Za prihodnja tri leta namreč ostaja še 450 milijonov evrov, zato bo treba letni znesek potrojiti. »Naredili smo velik korak naprej, v prihodnjih mesecih bodo izdane dokončne odločbe za projekte po vsej Sloveniji. Ker je javnega, evropskega in proračunskega denarja za približno 60 odstotkov projektov, lahko v prihodnjih treh letih tako zavrtimo cikel investicij v vrednosti od 700 do 800 milijonov evrov. To priložnost je treba izkoristiti,« je poudaril Bogovič.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je zatrdil, da odpadki pomenijo za potrošnike in gospodarstvo breme, obvezo in hkrati poslovno priložnost. V trenutnih razmerah je treba tudi to področje natančno regulirati, a obenem ustvariti okolje, kjer bodo imela podjetja boljše pogoje, je prepričan.

Zapirali bodo odlagališča

Ministrstvo je doslej pregledalo tudi razmere na vseh odlagališčih odpadkov po Sloveniji in naredilo načrt, katera odlagališča bodo še primerna za odlaganje odpadkov do poletja (nekatera bo treba zapreti, sicer grozi kazen evropske komisije), katera do leta 2015 in katera za nadaljnja desetletja. »Še pred letom je kazalo, da bomo vse zmogljivosti za predobdelavo in odlaganje odpadkov predimenzionirali, saj smo predvidevali, da bo na leto nastalo 500.000 ton mešanih komunalnih odpadkov. Zdaj jih je manj kot 300.000 ton,« pravi Bogovič. Pred letom je veljalo, da bo v Sloveniji 15 regijskih centrov za odpadke, zdaj jih je v načrtu precej manj. Tudi zato razmišljajo, da bi odlaganje prenesli v državno pristojnost.

V prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za predobdelavo in odlaganje odpadkov najverjetneje ne bo več, odprle pa se bodo možnosti za sofinanciranje gradnje objektov za termično obdelavo goriva iz odpadkov. Lokaciji za dve sežigalnici, v Ljubljani in Mariboru, sta že določeni, vendar odločitve za eno ali obe še ni.

»Velika večina občin bo podražila ravnanje z odpadki, tudi zato, ker je po novem v cene vključena amortizacija za infrastrukturo,« je povedal Bogovič. Poleg tega so bile cene komunalnih storitev dolgo zamrznjene, komunalne službe pa so dobivale vedno nove naloge.

Zelo različne cene

»Imamo zelo neurejeno stanje in zelo velike razlike v cenah po občinah. Nekatere so napovedale podražitev za normalnih deset ali 15 odstotkov, nekatere pa tudi 383-odstotno podražitev. Ko smo videli, da bo vpliv na cene zelo velik, smo spremenili uredbo in določili, da je brez preverjanja ustreznosti uporabe metodologije storitve mogoče podražiti za 30 odstotkov,« je dejal Bogovič. Pri tem je priznal, da je težko preverjati ustreznost cen za 211 občin.

Kljub pomislekom, ker nekateri kradejo papir iz zabojnikov javnih komunal, bo ostalo zbiranje starega papirja za posameznike, zlasti pa vrtce, šole in humanitarne organizacije tako kot doslej.