Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ne strinjamo se z navedbami, da je industrija zmanjšala emisije prašnih delcev PM10, vsaj za Celjsko kotlino to ne velja,« pravi Boris Šuštar, Civilne iniciative Celja. Slovenija se uvršča med države z najbolj onesnaženim zrakom, kriva pa naj bi bila kurišča.
Slovenija se po izpustih delcev na prebivalca in tudi na površino uvršča med države EU z najbolj onesnaženim zrakom. Glavna težava so individualna kurišča in promet, razmere pa pogosto poslabša toplotna inverzija. Onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi veliko bolj kot drugi vplivi, izpostavljeni smo mu namreč povsod in ne po svoji izbiri. Na agenciji za okolje so povedali, da je včasih veljalo, da zrak najbolj onesnažujeta energetika in industrija, smog oziroma emisije žveplovega dioksida so bile pogostejše. Danes je drugače, prvaki v onesnaževanju zraka so individualna kurišča in promet, največja nevarnost za zdravje ljudi pa delci in talni ozon, prvi pozimi, drugi poleti. Zato na agenciji za okolje opozarjajo, da za kakovost zraka lahko največ naredimo doma.
Letos so že presežene letne mejne vrednosti za delce v Zagorju, Celju in Ljubljani, do konca leta bodo predvidoma po vsej državi. Slovenija je zato v postopku uradnega opomina zaradi onesnaženja zraka. Cilj je zmanjšati vsebnost delcev PM10 na 35 mikrogramov na kubični meter zraka, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča 20 mikrogramov.
V Celju industrija vodi
»Po podatkih iz operativnega programa varstva okolja pred PM10 je navedeno, da industrija v Celju izpusti 243 kilogramov PM10 na dan, 80 kilogramov pride iz prometa in še 200 kilogramov iz kurišč. To bi bilo skupaj približno 153 ton PM10 na leto. Arso je v drugih podatkih navedel, da naj bi bilo vseh izpustov PM10 skupaj 106 ton na leto, emisij še veliko nevarnejših PM2,5 pa 23,6 tone na leto,« o različnosti podatkov iz istega vira, saj je Arso v sestavi ministrstva za okolje in prostor, to pa je v sodelovanju z občinami tudi pripravljalo operativne programe, pravi Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celja.
Dodaja, da so od evropske komisije dobili dokument, v katerem je podatek, da promet v Ljubljani in Mariboru na dan spusti v zrak po 400 kilogramov PM10, v Celju pa le 80 kilogramov. Šuštar tudi temu podatku ne zaupa. »Zato je verjetno, da so emisije rakotvornih PM10 v Celju več kot 200 ton na leto, saj se tudi proizvodnja v Cinkarni, ki 'uradno' izpusti 51,7 tone 'skupnega prahu', povečuje, in ne zmanjšuje. Zdaj, pri povečani proizvodnji ultra finega titanovega dioksida (TIO2), pa je mogoče pričakovati, da bodo emisije vseh prašnih delcev, ki so tudi po klasifikaciji WHO rakotvorni, tudi če niso kontaminirani še s težkimi kovinami, kot so v Celju, še veliko večje,« pravi Šuštar.
Odlok brez prave podlage
Civilne iniciative Celja so zaradi tega nasprotovale tudi sprejetju odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Celje. »Navajanje trditve, da industrija na območju Celja ni velika onesnaževalka zraka, je nedopustno zavajanje in strokovna napaka,« so zapisali v pripombe ob sprejemanju odloka. Kot so opozorili, vsi dokumenti in analize nesporno dokazujejo, da je industrija daleč največja onesnaževalka okolja v Celjski kotlini in da smo še daleč od tega, da bi sama poskrbela za preprečitev zastrupljanja prebivalstva.
