Tiskane izdaje
Ljubljana – Oblaki bodo še danes preprečevali večjo proizvodnjo elektrike v slovenskih sončnih elektrarnah, sonce se bo po napovedih EnergizAIR in Slovenskega e-foruma pokazalo v soboto. Najbolj bo oba dni sijalo na Gorenjskem, malce manj v Ljubljani.
Proizvodnja sončnih elektrarn se bo po deževnih dnevih danes nekoliko popravila, ne bo pa dosegla poletnih ravni. Tako bo največ elektrike proizvedla elektrarna v Lescah, 11,6 kilovatne ure (kWh) oziroma 106 odstotkov porabe povprečnega štiričlanskega gospodinjstva, ki na dan porabi 10,85 kWh. Lescam bo sledila Ljubljana z 11,5 kWh ali 105 odstotkov porabe. To pomeni vse naprave gospodinjstva in še pralni stroj. V Novem mestu bo 4-kilovatna sončna elektrarna proizvedla 11,2 kWh, kar zadošča za vse naprave gospodinjstva in še en gostujoči računalnik. V Portorožu bo proizvedena elektrika zadoščala za vse naprave povprečnega gospodinjstva, v Mariboru pa bo zaradi proizvodnje 10 kWh elektrike zmanjkalo za razsvetljavo. V Novi Gorici bo sončna elektrarna proizvedla 9,7 kWh, zato bo elektrike zmanjkalo za pralni stroj in televizor. V Murski Soboti bo še malce slabše, sončna elektrarna bo po napovedi EnergizAIR in Slovenskega e-foruma proizvedla 9,6 kWh, kar pomeni, da bi gospodinjstvu brez zunanjega vira zmanjkalo elektrike za hladilnik in pečico.
Jutri spet več elektrike
V soboto bo sonca spet več. Spet bo največ elektrike proizvedla sončna elektrarna v Lescah, že 18,7 kWh, kar pomeni dovolj elektrike za dve gospodinjstvi, če bi eno bilo brez velikih gospodinjskih aparatov. V Ljubljani bo elektrarna proizvedla 18,3 kWh oziroma 168 odstotkov porabe povprečnega gospodinjstva. Sledilo bo Novo mesto s 17,9 kWh ali 164 odstotkov porabe, Portorož s proizvodnjo 17,7 KWh ali 163 odstotkov porabe. V Novi Gorici bo sončna elektrarna proizvedla 17 kWh oziroma 156 odstotkov porabe, v Mariboru 16,1 kWh, v Murski Soboti pa najmanj, 15,3 kWh oziroma 141 odstotkov porabe, kar pomeni vse naprave gospodinjstva, pa še velike gospodinjske aparate in stanje pripravljenosti.
Sončni kolektorji tudi v teh dneh povsod proizvajajo dovolj toplote za prhanje in umivanje, za kar zadoščajo 80-litrski bojlerji s toplo vodo. V preteklih dneh in tudi danes bi v nekaterih krajih zmanjkalo toplote za 140- in zlasti 200-litrske zalogovnike tople vode, najbolj v Novi Gorici.
Prvi akumulatorji na sonce
Doktorska študenta Billy McCulloch in Mingzhe Yu na Univerzi v Ohiu sta razvila prvi akumulator, ki ima vgrajene sončne celice. S tem prihrani 20 odstotkov energije v primerjavi s tradicionalnimi litij-ionskimi akumulatorji. Teh 20 odstotkov pridobi iz sončne svetlobe prek solarnega panela na zgornji strani akumulatorja. Drug tehnološki in okoljevarstveni preboj je to, da je voda osnova elektrolita v akumulatorju. Akumulatorji s tokom vode so najhitreje rastoč razred akumulatorjev, saj raziskovalci z vsega sveta iščejo možnosti za stroškovno dosegljive hranilnike presežne energije v električnih omrežjih.
»Zares pomembna inovacija je to, da smo prvič na svetu uspešno pokazali tok vode znotraj našega sončnega akumulatorja,« je dejal Yu. Nov akumulator je tudi povsem kompatibilen z obstoječimi tehnologijami, zato ga je mogoče preprosto vgraditi, poleg tega je do okolja prijazen in še preprosto ga je vzdrževati. »Ta solarno vodni akumulator bi lahko uporabili za shranjevanje elektrike v omrežju, uravnavanje napetosti, poleg tega pa tudi za proizvodnjo elektrolitskih goriv, ki bi jih lahko uporabili v električnih vozilih prihodnosti,« napoveduje Yu.
Raziskovalci so sončne celice pobarvali rdeče, da pretvorijo ujeto svetlobo v elektrone. Te v litijevo anodo akumulatorja prenese elektrolit. Navadni tekoči elektroliti imajo sol v topilu, prej je to bil litijev perklorat, raztopljen v dimetil sulfoksidu. Po novem uporabljajo litijev jodid, ki za nizko ceno omogoča visoko zmogljivost shranjevanja energije, raztopljen pa je v navadni vodi.
V preizkusih so 25-krat napolnili in izpraznili nov sončno vodni akumulator in klasični litij-ionski akumulator. Oba akumulatorja sta v vseh poskusih oddala po 3,3 volta. Razlika je bila v polnjenju, klasični akumulator so morali napolniti do 3,6 volta, da je oddal 3,3 volta, nov sončni akumulator pa so za enako količino oddane energije morali napolniti le do 2,9 volta. To pomeni skoraj 20-odstotni prihranek energije.
Projekt sicer še teče, zato je mogoče pričakovati še večje prihranke, zlasti če bodo raziskovalci, kot jih poziva McCulloch, zagrabili te izsledke in jih razvili v praktične rešitve za obnovljivo energijo. Cilj ekipe v Ohiu je zdaj razviti akumulator, ki ga bodo v celoti napolnile sončne celice.
