Tiskane izdaje
Osvajanje vrhov nad Slovenijo je polnopravni del življenja na sončni strani Alp. Zato se mora tja preseliti tudi ustrezno ravnanje z odpadki, kot ga že razmeroma dobro poznamo v dolini. Statistike kažejo, da je do finančne krize količina odpadkov naraščala, zdaj pa se zmanjšuje.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v naši državi leta 2010 ustvarili 6,6 milijona ton odpadkov. Do leta 2008 so se njihove količine povečevale, trenutni trendi pa kažejo na začetek njihovega zmanjševanja. To opažajo tudi v gorah. Če pogledamo karto statističnih regij Slovenije, bodeta v oči Osrednjeslovenska in Savinjska z več kot 1200 tonami odpadkov na leto, daleč za njima ni niti Gorenjska regija, kamor najraje zahajajo pohodniki. Spodbudno je, da se je ravnanje z odpadki v zadnjih letih povsem spremenilo. Odnos do njih je drugačen tudi v gorah.
Različni zabojniki za ločeno zbiranje dobro sprejeti
V Gorenjski statistični regiji kot družba za ravnanje z odpadno embalažo sodeluje tudi Slopak. Že leta 2004 so uvedli prevzemanje ločeno zbrane odpadne embalaže po vsej državi. V sistemu ravnanja z njo je več kot 15.000 ekoloških otokov in 210 zbirnih centrov, nekateri tudi na širšem območju izhodiščnih točk za pohodništvo.
Z ločenim zbiranjem odpadkov se je količina tistih, ki so jih med letoma 2006 in 2010 zgolj odlagali, zmanjšala za več kot tretjino, kažejo podatki statističnega urada. Hkrati se je povečal delež ločeno zbranih odpadkov, ki gredo v nadaljnjo predelavo. To potrjuje, da so bili različni zabojniki za različne vrste odpadkov dobro sprejeti, saj se je od leta 2002 do 2010 v Sloveniji delež odpadkov, ki gredo v predelavo, povečal za več kot 60 odstotkov. Med najpomembnejšimi postopki predelave je reciklaža.
Leta 2009 so reciklirali 38 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Leto zatem je bilo recikliranih največ kovinskih in papirnatih – kar 80 odstotkov.
S pobiranjem papirčkov rešujemo drevesa
Samo z enim kilogramov reciklaže papirnatih odpadkov ohranimo petino drevesa in 40 litrov čiste vode. Če k temu prištejemo še emisije CO2, ugotovimo, da lahko tudi s pravilnim ločevanjem odpadkov ohranjamo naše gore zelene. Drevesa ne bodo ogrožena, hkrati bodo morala prečistiti manj ogljikovega dioksida. Na poti k osvajanju vrhov nas bodo tako še naprej varovale krošnje, mi pa lahko zgolj s tem, da odpadke prinesemo v dolino in jih pravilno razporedimo po zabojnikih, skrbimo tudi za zanamce.
