V kmetijstvu bitka za subvencijske evre

Ljubljana – Z lani sprejeto reformo skupne kmetijske politike EU, katere izvajanje se bo začelo prihodnje leto, se bodo spremenile tudi sheme neposrednih plačil za obdobje 2015–2020. Spremembe, pri katerih Slovenija nima prav veliko manevrskega prostora, so v javni obravnavi povzročile pravo malo kmečko vojno za subvencijske evre

Slovenija bo za neposredna plačila za koledarsko obdobje 2015–2020 prejela okrog 815 milijonov evrov, pri čemer se bo letna ovojnica iz skoraj 138 milijonov evrov v prvem letu postopno zniževala do koledarskega leta 2019, ko bo znašala nekaj manj kot 134,3 milijona evrov.

Vsebinsko prinaša reforma uvedbo novih shem, med katerimi sta obvezni shemi plačil za zeleno komponento in za mlade kmete (do dva odstotka nacionalne ovojnice dodatnega plačila oz. podpore za mlade kmete). Obenem pa reforma ohranja sistem plačilnih pravic v okviru proizvodno nevezane sheme osnovnega plačila, a bodo vrednosti plačilnih pravic predmet tak oimenovane notranje konvergence, pri čemer gre za ukinitev zgodovinskih dodatkov najkasneje do leta 2019 in s tem izenačitev vrednosti plačilnih pravic za vse kmete. Dopuščene pa so določene prožnosti v izogib nesorazmernega zmanjšanja zneska neposrednih plačil na hektar zaradi povečanja upravičenih kmetijskih površin.

Med prejemniki subvencij bi bilo med 26 in 28 tisoč malih kmetij

Reforma ohranja možnost proizvodno vezanih plačil, vendar z določenimi omejitvami v posameznih sektorjih ali regijah. Ta plačila so lahko le v obsegu in na način, ki ohranja raven proizvodnje. V ta okvir plačil iz nacionalne ovojnice pa ne sodijo plačila za prašičerejo, konjerejo, perutninarstvo, proizvodnjo jajc in čebule. Slovenija ima na podlagi dosedanjega obsega proizvodno vezanih podpor na voljo 13 odstotkov ovojnice in dodatna dva odstotka za beljakovinske rastline.

Za zmanjšanje upravnih stroškov in kontrolo neposrednih plačil je možno po novem uvesti posebno shemo plačil za male kmete, v to shemo, za katero je lahko namenjenih 10 odstotkov nacionalne ovojnice, se lahko kmetijska gospodarstva sama vključijo, vstop v shemo je omejen na leto 2015 in za obstoječa kmetijska gospodarstva. Taka kmetijska gospodarstva niso zavezana za izvajanje zelene komponente in nimajo kontrol v okviru navzkrižne skladnosti, predvideno enotno plačilo v tej shemi je od 200 do 1250 evrov (zgornja meja plačila). Med skoraj 60.000 prejemniki subvencij v Sloveniji, bi bilo po izračunih resornega ministrstva malih kmetij med 26 in 28 tisoč.

Najbolj burne razprave v dosedanji obravnavi novih shem so bile glede proizvodno vezanih plačil, za katere bo namenjenih 15 odstotkov nacionalne ovojnice oz. nekaj več kot 20 milijonov evrov. Po zadnji obravnavi na svetu za kmetijstvo (posvetovalno telo ministra) je obveljala naslednja razdelitev proizvodno vezanih plačil: 5 odstotkov za strna žita, 1,5 odstotka za vrtnine, 3,5 za mleko na hribovskih in gorskih območjih, pa 3 odstotke za goveje pitancem, 2 odstotka za beljakovinske rastline oz. krmo, ki veže dušik.

Kljub vztrajanju predstavnikov prekmurskih kmetov, ki bodo na račun drugačnih shem neposrednih plačil dobili nekaj manj denarja, da Slovenija izkoristi možnost uporabe redukcijskega količnika, s katerim bi jemali tistim, ki pridelujejo na najtežjih območjih, je večina v svetu in tudi v KGZS bila proti. Vlada bo usklajen dokument o novih shemah plačil poslala v Bruselj predvidoma še ta mesec.