V Mariboru promet usmerjajo kolesarji

V mobilnostnem centru zadruga Bikelab popravlja in izposoja kolesa ter organizira kolesarske izlete po mestu.

Objavljeno
03. julij 2014 13.57
Servis koles v mestnem parku v času festivala Lent, 2.7.2014, Maribor
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor

Maribor – Z majhnimi koraki želijo v Mariborski kolesarski mreži spreminjati potovalne navade meščanov; da bi, kot v razvitih zahodnih državah, več uporabljali kolesa in javni prevoz ter manj avtomobile. Temu je namenjen tudi Mobilnostni center, prvi v Sloveniji.

Na Partizanski cesti v središču mesta od januarja deluje Mobilnostni center Maribor, kjer so informacijsko središče, prodajalna kolesarske opreme, servis koles in polnilnica za električna kolesa. Vodi ga Mariborska kolesarska mreža, nevladna organizacija, ki si že leta prizadeva za do kolesarjev prijaznejše mesto in bolj trajnosten prevoz ljudi.

Alternativna ekonomija

»Smo prvi v Sloveniji, ki upravljamo takšen center, zato je to pilotno in pionirsko delo. Sistem dela ni bil določen, niti organizacijski okvir,« je povedal predsednik Mariborske kolesarske mreže Josip Rotar. Začelo se je pred leti z evropskim projektom Tramob, v okviru katerega so nato tudi uredili prostore Mobilnostnega centra na Partizanski cesti. Te je kolesarska mreža kot najbolj aktivna nevladna organizacija na tem področju dobila v upravljanje do leta 2018.

»Že dolgo časa smo si prizadevali, da bi dobili svoje prostore, kjer bi se lahko družili in razvijali svoje projekte. Čeprav smo izšli iz Centra alternativne in avtonomne produkcije, smo ugotovili, da lahko tudi kot specializirana nevladna organizacija delujemo na skupni platformi in si prizadevamo za skupne cilje, ki so alternativna ekonomija, trajnostni razvoj in vzpostavljanje skupnosti,« je povedal Rotar.

Med drugim želijo biti socialnopodjetniški inkubator, ki bi podjetjem omogočal, da preizkusijo svoje poslovne ideje na področju trajnostne mobilnosti. Prvi partner, ki že deluje v centru, je zadruga Bikelab, ki opravlja servis in izposojo koles ter organizira kolesarske izlete po mestu. Na dan servisirajo od pet do deset koles; mali servis stane 25 evrov plus material, veliki 35 evrov plus material.

Želijo se trajnostno financirati

Do leta 2018, ko imajo pogodbo za upravljanje centra, želijo vzpostaviti organizacijski sistem in trajnostni način financiranja. Zdaj imajo prek javnih del zaposleni dve strokovni sodelavki informatorki, materialne stroške delovanja centra plačuje mariborska občina.

»Vsebine pa so odprte, dobrodošli so zunanji partnerji, nevladne organizacije. V Kolesarski mreži delujemo enako kot doslej, prijavljamo se na razpise in pripravljamo projekte,« pojasnjuje Rotar in dodaja: »Imamo strateški položaj v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje in ob prometni cesti, po kateri v mesto prihajajo dnevni migranti. S svojim delovanjem želimo čim več ljudi nagovoriti k spremembi potovalnih navad, da bi opustili vožnjo z avtomobilom in prešli na bolj trajnostne načine prevoza. Tako poskušamo z majhnimi koraki vplivati na razvoj mesta in hkrati ustvarjati skupnost podobno mislečih, ki bi svoje razmišljanje in ideje prenašali naprej.«

Kolesarji se zavedajo svojih omejitev. »Želeli bi si več vpliva na javni potniški promet. Radi bi postali osrednje vozlišče, ki bi ponujalo celovito storitev, tudi prodajo vozovnic za vlak in avtobus. Da bi lahko na primer turistu v Mariboru poleg svetovanja prodali tudi vozovnice za javni promet vse do Pirana, skupaj z najemom koles,« o željah pove Rotar.

Od kolesodvora do kuhinje

Sodelovanje s Slovenskimi železnicami in mariborskim avtobusnim prevoznikom Marprom se je že začelo. »Verjamem, da je z majhnimi koraki mogoče narediti veliko, tudi če ni na razpolago veliko denarja.« Pred železniško postajo občina gradi tako imenovani kolesodvor s pokrito kolesarnico za varnejše in tudi dolgotrajnejše parkiranje koles.

V pripravi imajo tudi nove projekte. Prihodnji teden bo začela delovati Kolesarska kuhinja, kjer bodo lahko meščani v delavnici sami popravljali svoja kolesa, se pri tem učili tega dela in se družili. V načrtu imajo tudi reciklirni center za kolesa, da bi s ponovno uporabo koles in njihovih delov zmanjšali odpadke.