Tiskane izdaje
Ljubljana – Peticijo proti prostotrgovinskim sporazumom med EU in ZDA (TTIP) ter med EU in Kanado (Ceta) je podpisalo več kot tri milijone ljudi, v Sloveniji več kot 11.300. Politika kljub temu na posluša dovolj, zato bodo v soboto po vsej Evropi množični protesti.
V Sloveniji se bodo protesti v soboto, 10. oktobra, začeli ob 10. uri, v Ljubljani na Prešernovem trgu, v Mariboru na Grajskem trgu, v Kopru na Titovem trgu in v Trbovljah pred trgovino Spar. Pripravlja jih Koalicija proti tajnim sporazumom (KPTS), ki združuje več kot 20 slovenskih civilnodružbenih, nevladnih in političnih skupin.
Kampanjo proti očem javnosti skritim sporazumom, kot so TTIP, Ceta in mednarodni sporazum o trgovanju s storitvami Tisa, nevladne organizacije v Sloveniji dejavno vodijo leto dni. »Tako podpisi kot protesti so delno že vplivali na sprejemanje odločitev,« je ocenil Andrej Gnezda iz Umanotere. Ne dovolj, kljub zagotovilom tako slovenskih kot evropskih poslancev, da zaradi sporazumov ne bo zniževanja evropskih okoljskih, socialnih in drugih standardov, so predlogi ZDA v pogajanjih o TTIP še vedno tajni, mehanizem ISDS za reševanje sporov med vlagatelji in državami pa kljub nasprotovanju javnosti ostaja v sporazumu, tudi zaradi Evropske komisije.
TTIP že deluje
Črn scenarij se že odvija. EU bi morala po programu do konca preteklega leta urediti področje endokrinih motilcev, prepovedali bi 31 pesticidov. »ZDA so začele lobirati, da to ni v duhu TTIP in da ima taka odločitev lahko škodljiv vpliv na trg. Komisija je to dala na stran, do konca 2016 ne bo nič sprejeto,« opozarja Gnezda. Kot je dodal, je dober sistem, da se nič ne sprejme, tudi dopustitev velikega števila komentarjev. Tako je ameriška okoljska agencija EPA že leta 2001 začela postopek za prepoved nekaterih pesticidov, ker so ugotovili, da se v tleh akumulira arzen, pa še do zdaj ni končan.
»Največje razočaranje pa je odnos do pričakovanj in zahtev civilne javnosti do ISDS,« je menil Gnezda, saj Komisija mehanizem, po katerem lahko korporacije tožijo države na posebnem arbitražnem sodišču, že če neka politična odločitev zmanjša njihov dobiček, očitno podpira, medtem ko je javnost izrazito proti. Arbitražo običajno sestavlja deset korporacijskih pravnikov, njihova odločitev pa je dokončna, ne tako kot na običajnih sodiščih, ki imajo več stopenj in tudi možnost pritožb.
Predsednica Zveze potrošnikov Breda Kutin je dodala, da evropske potrošniške organizacije načeloma ne nasprotujejo prostotrgovinskih sporazumom in tudi ne TTIP v celoti. »Smo pa absolutno proti ISDS, saj menimo, da lahko povzroči bistveno več škode kot koristi in ni v javnem interesu,« pravi Kutinova. Pojasnila je, da je bil to včasih mehanizem za zaščito naložb korporacij v nestabilno okolje. »Ko so korporacije ugotovile, da je to tudi orodje za nadomestitev ali celo vzvod za dobiček, so se začele tožbe proti državam. EU in ZDA imata stabilen pravni sistem, zato ne potrebujeta mehanizma, ki bi šel mimo sodišč. Če dvomimo v pravni sistem, lahko podvomimo v vse,« meni Kutinova, ki opozarja tudi na to, da je mehanizem diskriminatoren, saj ščiti le tuje vlagatelje.
Znanih sporov je približno 600. »Komisijo smo različne organizacije že pred časom opozarjale, da je treba mehanizem zaščite naložb posodobiti. Pozvali smo tudi države in Komisijo, naj vprašata Evropsko sodišče, ali je mehanizem ISDS sploh skladen s pravnim redom EU. Nič še ni bilo narejenega, le nekaj zavajanja, da bodo to preverili,« pravi Gnezda.
Breda Kutin pa je opozorila, da je že gospodarska kriza dober izgovor za to, da so države dale prednost gospodarstvu, gospodarski rasti in novim delovnim mestom brez ozira na dolgoročne posledice. »EU je prej imela to načelo dolgoročnega premisleka o odločitvah,« pravi Kutinova.
Slovenska politika neodločna
Pogajanja o TTIP in tudi sporazumu Tisa še potekajo, besedilo Cete pa je že oblikovano in tudi javno objavljeno. Ceta je manjši TTIP, vsebuje tudi mehanizem ISDS, Ta sporazum bodo predstavniki KPTS 10. oktobra natisnili in odložili pred vrata parlamenta in vlade. Na vprašalnik ali podpirajo sporazume TTIP, Tisa in Ceta, slovenske politične stranke namreč niso odgovorile, z izjemo Združene levice, ki sporazumov ne podpira. V Umanoteri zato menijo, da poslanci in vlada sporazumov niti ne poznajo, čeprav bodo kmalu odločali o njih.
