Tiskane izdaje
Ljubljana – Matevž Lenarčič se danes s Portoroškega letališča odpravlja na polet proti Afriki. Na četrtem zelenem poletu bo meril emisije črnega ogljika nad Sredozemljem. Merilnik delcev mu je, kot vsakič do zdaj, priskrbel Aerosol, ki ga zastopa Griša Močnik.
»Zgodba o črnem ogljiku je lokalna, regionalna in globalna. Globalno smo merili črni ogljik v atmosferi na višini 3000 metrov, kjer je opravljenih zelo malo meritev, večino namreč opravljajo na tleh. Na svetu je črni ogljik drugi najpomembnejši dejavnik segrevanja atmosfere,« pravi Griša Močnik iz družbe Aerosol, ki je razvila prototip merilnika črnega ogljika, s katerim v kabini ultralahkega letala leti Matevž Lenarčič.
Poskusni polet nad Divačo. Foto: Voranc Vogel/Delo
Razlika med črnim ogljikom, ki segreva atmosfero in ohlaja tla, ter ogljikovim dioksidom, ki z odbijanjem sončne svetlobe nazaj na tla segreva tla, je tudi v dolgoživosti. Črni ogljik oziroma saje ostanejo v atmosferi nekaj tednov, potem jih navadno spere dež. Življenjska doba ogljikovega dioksida se meri v desetletjih. »Črni ogljik je zato zanimiv tudi politično, učinke je mogoče doseči takoj. S tem si lahko kupimo nekaj časa v boju proti podnebnim spremembam,« pravi Močnik, ki dodaja, da so rešitve za zmanjšanje emisij črnega ogljika že na voljo in tudi že v uporabi, denimo filtri na dizelskih vozilih. Politično sprejemljivo je tudi to, da ti ukrepi ne zahtevajo zmanjšanja porabe goriv in proizvodnje energije.
Zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida zahteva najprej povečanje učinkovitosti rabe goriv, nato pa zmanjšanje porabe energije, kar niso ravno popularni ukrepi. »Zaradi političnih sprememb, predvsem v ZDA, je vprašanje, kako se bo sploh uresničil Pariški podnebni sporazum. Do zdaj so bile politične odločitve kot domine, odločitev enega velikega igralca je vplivala na vse druge,« ocenjuje Močnik. Skrbi ga tudi, da so v finančni krizi po letu 2008 okoljske teme izginile z dnevnih redov držav. »Tudi človekove pravice so vrednota, vidimo, kaj se dogaja v nekaterih državah,« še dodaja.
S kurjenjem drv in nafte skrajšujemo življenja. Foto: Griša Močnik
Sredozemlje nov cilj
»Indija ima monsun, Sredozemlje pa je veliko bolj zapleteno. Eno od vprašanj so emisije ladij. Na odprtem morju ima gorivo ladij še toliko žvepla, da je podnebno nevtralno, sicer pa močno onesnažuje okolje in je vir kislega dežja, na srečo daleč od ljudi,« pravi Močnik. Odpravljanje žveplovega dioksida iz zraka je sicer zgodba o uspehu. »Tudi daljinsko ogrevanje v Ljubljani je zgodba o uspehu, saj premoga nihče več ne uporablja za ogrevanje individualne hiše,« dodaja Močnik.
Sredozemlje je zelo poseljeno območje, veliko je ladij, poleg tega so na obalah velika onesnažena mesta. Poleg onesnaženja z delci, ki izvirajo iz človekovih dejavnosti, pride še saharski pesek. »Če bi bil pesek nevaren, bi bila življenjska doba ljudi v Afriki precej krajša,« pravi Močnik. Vendar je treba po evropski zakonodaji meriti vsebnost delcev PM10 in PM2,5, preseganj mejnih vrednosti pa ne sme biti več kot 35 na leto. Naravne vire delcev lahko mesta pri tem odštejejo, vendar jih je treba izmeriti. V Grčiji je v krizi veliko ljudi začelo za ogrevanje kuriti les. »Zato ta mesta zelo zanima, kolikšen del preseženih mejnih vrednosti je posledica zgorevanja goriv in koliko jih je posledica naravnih virov,« je pojasnil Močnik.
Vpliv črnega ogljika
Griša Močnik ob preizkušanje merilnikov onesnaženja. Foto: Blaž Samec/Delo
Sateliti ne določajo količin
S satelitskimi opazovanji lahko sledijo močnim tokovom delcev, ne morejo pa dovolj natančno določiti njihove količine. »Nas zanima merjenje količine. Zanima nas tudi, kakšen učinek ima črni ogljik, ki segreva atmosfero, in saharski pesek, ki svetlobo odbija nazaj v vesolje in s tem hladi atmosfero. Ta zgodba ima še nadaljevanje, saj se delci usedajo. Če se usedejo na temno podlago, to nima nobenega učinka, če se usedejo na sneg ali led, pa ga ima. Ledeniki v Alpah so obsojeni na to, da se bodo stalili. Včasih je bilo na ledeniku na Triglavu mogoče smučati, zdaj je ta ledenik velik le nekaj kvadratnih metrov,« pojasnjuje Močnik.
Ledeniki so pomemben vir vode. Ne toliko pri nas, od ledenikov v Himalaji pa je odvisnih tri milijarde ljudi.
Saharski pesek vidimo po dežju tudi pri nas. Foto: Reuters
Veliko negotovosti
Močnik upa, da bodo vsi, ki znajo uporabljati podatke, z njihovimi meritvami lahko dopolnili svoje modele. Črni ogljik vpliva na nastajanje oblakov, pri tem temno jedro kapljic lahko segreva atmosfero ali pa jo hladi, ker kapljica odbija svetlobo. Ker pa je veliko vode, oblak lahko vpije veliko infrardeče svetlobe, ki povzroča segrevanje. »Model tako postane zelo kompleksen. Več ko bo podatkov, lažje bo zmanjšati negotovosti in več gotovosti bo v napovedih,« meni Močnik.
Za boljše ukrepe
Pri veliko ukrepih, katerih cilj je zmanjšanje onesnaženja, manjkajo cilji in meritve rezultatov. »Če nimamo validacije, ki bi temeljila na podatkih, ki jih lahko primerjamo s številkami od prej, zgolj mešamo zrak. Radi bi izmerili tudi to, koliko se je stanje izboljšalo, lokalno ali globalno,« predlaga Močnik.
Če nadzori meritev po nekaj mesecih od uvedbe ukrepa ne kažejo izboljšanja, se bo treba vrniti v fazo načrtovanja. »To niso priljubljeni ukrepi, ljudje se radi vozijo z avtomobili in radi sedijo doma na toplem ob kaminu. A tako onesnažujejo zrak in skrajšujejo življenje sosedom. Če bi jaz otrokom kupoval cigarete, bi bil upravičeno kaznovan. Če bi jim skrajševal življenje s kurjenjem drv, pa nihče ne bi rekel nič,« še pravi Močnik.
