Tiskane izdaje
Ljubljana – Brez evropskega projekta Ljuba sploh ne bi imeli natančnih podatkov o vrstah rastlin in živali ter življenjskih okolij, brez teh pa tudi kmetijska okoljska plačila, za katera je bistveno več denarja kot prej, ne bi bila ustrezno usmerjena.
Projekt Ljuba oziroma Ljudje za Barje, ki se je začel februarja in bo trajal do aprila 2016, je v 95 odstotkih sofinanciran s finančnim mehanizmom EGP (Evropski gospodarski prostor), v katerega denar prispevajo Norveška, Liechtenstein in Islandija. Glavni namen je izboljšanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju, v Sloveniji enem najpomembnejših območij, ki vključuje številne zavarovane in ogrožene vrste živali in rastlin pa tudi redka življenjska okolja. V zadnjem času je Barje podvrženo številnim pritiskom, predvsem, kot pravi Primož Glogovčan iz zavoda za varstvo narave (ZVRSN), zaradi kmetijske politike. V zadnjih 15 do 20 letih tako intenzivno, da se je biotska raznovrstnost na Barju bistveno zmanjšala.
Projekt z bazo
Tudi zato ima glavni delež aktivnosti v projektu spodbujanje vpisov kmetov v okoljske operacije, v ta namen so izvedli štiri izobraževanja, skupaj s kmetijsko svetovalno službo, dosegli pa več kot 300 kmetov, poleg tega so izvajali obiske na kmetijah, pokazali načrte in povedali, katera zemljišča posamezne kmetije se da vpisati v operacijo. Okoljske ukrepe je letos vpisalo 87 kmetij.
Pomembno za naprej in tudi prenos dobre prakse na druga področja je, da so v projektu prvič v Sloveniji naravovarstveniki in kmetijci obiskovali posamezne kmetije, se skupaj dogovarjali o možnostih in ovirah, iz tega pa bo sledila tudi pobuda v Bruselj, da se sistem vpisa kmetij v okoljsko podnebne ukrepe nekoliko poenostavi. »To je začetek dela, če se bo tako nadaljevalo in če se bo administrativna obremenitev res zmanjšala, pričakujemo še večji vpis,« pravi Gregor Danev, vodja ljubljanske enote ZVRSN. V okoljske operacije je zdaj vpisanih 380 hektarov zemljišč na Barju, lani jih je bilo, po stari finančni perspektivi, le 135 hektarov. V projektu poleg zavoda za varstvo narave sodelujejo tudi kmetijski svetovalci, pomembno vlogo pa imata tudi Krajinski park Ljubljansko barje in SAZU. Kmetje lahko za okoljsko-podnebne ukrepe v novi finančni perspektivi dobijo 70 odstotkov več denarja kot prej.
Metulji, ptiči, orhideje
Kosec je s projektom dobil veliko novo območje na bevškem koncu, letos so tam opazili največjo populacijo. Zdaj je zanj namenjenih 200 hektarov zemljišč, ki jih kmetje lahko kosijo po 30. juniju, če so mokrotni travniki, pa po 1. avgustu. Za celovito zaščito kosca bi sicer potrebovali 800 hektarov zemljišč.
Steljniki, zemljišča, ki se zaradi življenjskega cikla barjanskega okarčka sploh ne kosijo, so na 17 hektarih, prej jih na Barju ni bilo, za zavarovanje vrste pa bi potrebovali petkrat več zemljišč. Če letos spomladi ne bi prišli do kmeta v trenutku, ko se je odpravil kosit ravno tisti travnik, kjer je 90 odstotkov populacije okarčka, tega metulja v nekaj letih ne bi imeli več. Okarček je za zaščito namreč najbolj zahtevna vrsta, saj njegov razvoj od jajčeca do metulja poteka vse leto na precej neugledni vrsti trave mokrotnih travnikov modri stožki in nekaterih drugih šaših. Zemljišča, na katerih živi, pa se tudi ne smejo zarasti.
»Na Barju je približno 500 okarčkov, pri čemer se je treba zavedati, da to ne zadošča za dolgotrajno varstvo. Pomembno je namreč, da okarčki niso v ločenih populacijah. Poleg tega je pri desetih risih ali 500 okarčkih preživetje vrste enako verjetno. Košnja na enem travniku ob nepravem času bi pomenila enako, kot če bi na črno ustrelili devet risov,« opozarja Danev. Življenjski prostor in populacija okarčka sta se v 50 letih zmanjšala za 85 odstotkov.
Resničnih barjanskih površin je na Barju malo, edino nizko barje je Strajanov breg, dolinica, ki je bila še lani precej zaraščena. »Pregledali smo območje, odstranili drevesa, očistili smo ostanke in smeti, zdaj je dolina pripravljena. Želimo vzpostaviti barjanski travnik. Ta dolina je sicer zelo pomembna kot habitat, poleg tega je tu edino rastišče Loeselove grezovke, zelo redke in ogrožene vrste orhideje, pa tudi habitat barjanskega okarčka,« pojasnjuje Glogovčan. Na območju so našteli več kot 400 orhidej.
Na Barju tako poskušajo zavarovati metulje barjanskega okarčka, strašničnega mravljiščarja (za varovanje te vrste je dovoljeno kositi travnike pred 15. junijem in po 15. septembru) in travniškega postavneža, Loeselovo grezovko in tri tipe habitatov, travnike z lisičjim repom in strašnico, nizko barje in travnike z modro stožko.
Nove nevarnosti in izzivi
Pozidava in nasipavanje zemljišč sta se ustavila, nekaj zaradi sprejetih občinskih prostorskih načrtov, pri »izboljševanju« kmetijskih zemljišč pa se je izkazalo, da so se slej ko prej pojavile invazivne vrste, kot sta zlata rozga in japonski dresnik, kmetje pa so ta zemljišča potem opustili. Zlata rozga zdaj zaseda že več hektarov sklenjenih površin, kar že ogroža avtohtone travnike. V ta namen je ZRSVN organiziral akcijo njenega odstranjevanja na 20 hektarih, zraven pa so preizkusili tudi več načinov, s kozami, košnjo in mulčenjem, tudi puljenje. Za najbolj učinkovito se je izkazala paša koz. V vseh primerih so površine zasejali s senenim drobirjem avtohtonih travnikov, ki so ga dobili na kmetijah. »V trgovinah dobiš samo monokulturo, če hočeš imeti travnik z vsemi zelišči in rožicami, je treba pomesti senik,« pravi Danev.
Najslabša praksa, pravijo na ZRSVN, je intenzivna košnja travnikov, tudi štiri- do petkrat na leto, prvič že maja. S tem je povezano tudi zavijanje bal sena v plastično folijo. Taki travniki nimajo potem nobene pestrosti več. Težave so tudi tam, kjer zaznavajo prepašenost travnikov, pri čemer prevladuje govedoreja. Nekateri travniki so zaradi izločkov goveda namreč že zelo preraščeni s preslico, ki je krave ne smejo jesti. Tako na Barju srednjeročno zmanjkuje površin za govedorejo, ki ima poleg vsega za posledico tudi pregnojena kmetijska zemljišča, to pa vpliva na kakovost vode. »Konji so bolj pozitivna sprememba, ker lahko jedo tudi preslico,« pravi Danev.
Dobra praksa kmetij je razpršitev dejavnosti, kar je tudi boljše zagotovilo ekonomske uspešnosti. Kmetije izkoriščajo bližino glavnega mesta, ekološke pridelke in izdelke lahko prodajo po višjih cenah, zavarovana območja bodo pod blagovno znamko Barja omogočala turistično dejavnost, čebelarstvo, obuditev starih sort pridelkov in še marsičesa. »Nekateri vremenski pojavi so se začeli pojavljati izrazito intenzivno, denimo poplave. Ukrepi za izboljšanje odpornosti proti podnebnim spremembam pa so ravno to, da vzpostavljamo zeleno infrastrukturo in revitaliziramo naravne ekosisteme. Mokrišča so zaščita pred hujšimi posledicami podnebnih sprememb, saj zadržujejo vodo ob poplavah, v poletni vročini pa vodo izpuščajo in izboljšujejo klimo,« opozarja Danev. Glogovčan pa je dodal, da je zaščita Barja mogoča le s sodelovanjem vseh strok.
