Več kot 60 držav z namero ogljične nevtralnosti do leta 2050

Prav doseganje ogljične nevtralnosti je eden ključnih ukrepov za preprečitev katastrofalnih dolgoročnih podnebnih sprememb, so spomnili v ZN.

Objavljeno
23. september 2019 20.02
Posodobljeno
23. september 2019 20.02
Doseganje ogljične nevtralnosti je eden ključnih ukrepov za preprečitev katastrofalnih dolgoročnih podnebnih sprememb. FOTO: AFP
STA, Be. B.
STA, Be. B.
Šestinšestdeset držav je izrazilo namero doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050, so ob začetku svetovnega podnebnega vrha sporočili iz ZN. Gre za skupno 10 regij, 102 mesti, 93 podjetij in 12 vlagateljev. »Podnebna kriza je tekma, ki jo izgubljamo, a jo lahko še vedno zmagamo,« je poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP spomnili v ZN, je doseganje ogljične nevtralnosti eden ključnih ukrepov za preprečitev katastrofalnih dolgoročnih podnebnih sprememb.

V eni najbolj drznih akcij največjih svetovnih vlagateljev za dekarbonizacijo svetovnega gospodarstva, se je zveza največjih svetovnih pokojninskih skladov in zavarovalnic, ki so odgovorne za usmerjanje več kot 2,4 bilijonov naložb, danes zavezala k ogljično nevtralnim naložbam do leta 2050, so na svoji spletni strani objavili ZN.
 
Zavezništvo lastnikov "Net-Zero Asset" je primer vlagateljev, ki se zavzemajo za zaščito ljudi in planeta z vedenjem, da bodo podjetja, ki svoja podjetja preoblikujejo v nizkoogljično gospodarstvo, imela največ koristi od izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
 
Inger Andersen, izvršni direktor programa ZN za okolje (UNEP) je dejal: »Ni bližnjic do odločnih podnebnih ukrepov, zavzeti se moramo dolgoročno. Pozdravljam vodstvo vlagateljev v to zavezništvo. Njihova zavezanost je močan signal, da finančni trgi in vlagatelji poslušajo znanost in nas usmerjajo na pot prožnosti in trajnosti.«


Guterres je ob odprtju vrha v New Yorku voditeljem položil na srce, da je njihova dolžnost, da ustavijo podnebno krizo. »Če ne bomo spremenili našega načina življenja, bomo to življenje ogrozili,« njegove besede povzema nemška tiskovna agencija DPA. »Narava je jezna,« je dodal.

Od voditeljev zato ne pričakuje lepih govorov, temveč konkretne načrte za opustitev fosilnih goriv in upočasnitev globalnega segrevanja.

Današnji podnebni vrh poteka pred torkovim začetkom splošne razprave svetovnih voditeljev v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine ZN, in sicer pod sloganom »Tekma, ki jo lahko zmagamo, tekma, ki jo moramo zmagati«. Guterres si je boj proti podnebnim spremembah zadal za eno svojih glavnih prednostnih nalog.

Na vrhu, ki naj bi spomnil države na zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma, se je nepričakovano na kratko oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki pa ni nastopil. ZDA, ki napovedujejo umik podpisa iz pariškega podnebnega sporazuma, sicer na vrhu sodelujejo zgolj simbolično z namestnico vodje urada za oceane in mednarodne okoljske ter znanstvene zadeve Marcio Bernicat z ameriškega ministrstva za zunanje zadeve.

image
Aktivistka je skupaj s 15 drugimi mladimi iz 12 držav pri otroškem odboru ZN vložila pritožbo, v kateri očitajo članicam svetovne organizacije, da ne storijo dovolj za okolje in s tem kršijo konvencijo ZN o pravicah otrok, so danes sporočili iz Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef). FOTO: Carlo Allegri/Reuters
Mlada švedska aktivistka Greta Thunberg je danes na podnebnem vrhu Združenih narodov jezno očitala svetovnim voditeljem, da ne storijo dovolj za zaščito podnebja. »Kako si drznete,« je vzkliknila. Opozorila jih je, da jim mladi, ko jih bodo enkrat razočarali, tega ne bodo odpustili, poročajo tuje tiskovne agencije.


Guterres, ki je že v soboto pripravil podnebni vrh svetovne mladine, je v naprej priporočil, naj pridejo za govorniški oder le tisti, ki imajo nove konkretne pobude za akcijo. Prijavljenih je nekaj več kot 60 govornikov, vendar sodelujejo praktično vsi, saj pobude in akcije potekajo v okviru različnih koalicij. Sodelovali bodo predstavniki Velike Britanije, Nemčije, Francije, Kitajske, Indije in drugih držav.

Cilj vrha, ki se ga udeležuje tudi premier Marjan Šarec, je krepitev prizadevanj in pospešitev ukrepanja pri izvajanju in uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015. Njegov namen je tudi pospešiti pot v nizkoogljično družbo in dati močan politični signal za okrepljeno delovanje vseh deležnikov v boju proti podnebnim spremembam.