Vedno več groženj preskrbi z elektriko

Ljubljana – Znano je, da vreme oziroma količina vode vpliva na proizvodnjo elektrarn, tako vodnih kot premogovnih in jedrskih, saj te vodo potrebujejo za hlajenje. Ekstremni vremenski dogodki pa povzročajo škodo tudi na omrežjih, in kar skrbi, je to, da se gostijo.

V Elesu, ki upravlja prenosno električno omrežje, pravijo, da vpetost prenosnega omrežja v širše območje (evropsko omrežje, regije) zahteva bolj robustno načrtovanje in gradnjo, kot to velja za distribucijska omrežja. Marko Hrast, direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja, pojasnjuje, da je glavno načelo prenosnega omrežja to, da mora sistem normalno delovati, če eden od elementov izpade. »Pri delovanju prenosnega omrežja pa je zelo pomembno redno vzdrževanje v najširšem smislu. Tu ne gre samo za vzdrževanje opreme, ampak tudi za celotno vzdrževanje tras, naprav in sistema v celoti (rastlinje, dostopne poti, monitoring delovanja vseh parametrov in okolice daljnovodov ter diagnostika in monitoring vseh drugih naprav). Kljub temu pa omrežje ni imuno za naravne ujme. Tako smo v zadnjih letih imeli nekaj dogodkov v zimskem času, leta 2009, denimo, snegolom na dvojnem 110-kilovoltnem daljnovodu Pekre–Vuhred v dolžini približno 1,5 kilometra, v poletnem času, denimo, kratek stik in eksplozijo odklopnika v RTP Okroglo med nevihto septembra 2012 ali pa v jesenskem času, med drugim nagib stebra v Ptujskem jezeru na 110-kilovoltnem daljnovodu Ptuj–Breg v poplavah novembra 2012. Kljub temu to ni predstavljalo dolgotrajne motnje za delovanje omrežja, prenos je bil moten le do nekaj ur,« pravi Hrast.

Kot dodaja, se število in intenzivnost vremenskih ujm povečujeta, vendar pa se zahvaljujoč bolj intenzivnemu vzdrževanju in naprednejšim tehnologijam nadzora, diagnostike in bolj kakovostnim napravam število izpadov in okvar večjih razsežnosti v zadnjih dvajsetih letih zmanjšuje. »To kaže na dejstvo, da se je treba tudi z omrežjem in njegovim vzdrževanjem prilagoditi razmeram,« še opozarja Hrast.

Včasih pozimi, zdaj vse leto

V največjem elektrodistribucijskem podjetju, Elektru Ljubljana, pravijo, da se škodni primeri načeloma pojavljajo vse leto, a so meseci, ko je pogostost teh pojavov večja. »Opazno se trend v zadnjih letih seli na jesenske mesece, kadar zaradi obilnih padavin nastajajo poplave ali pa snežne ujme. Tudi poletni viharji so v zadnjih letih pogostejši in nam povzročajo znatno škodo,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana. Dodajajo, da je bilo še pred leti največ ujm pozimi, kar pa se spreminja.

Tako je bilo tudi lani jeseni, ko jim jo je zagodel zgodnji sneg in povzročil za več kot milijon evrov škode. »Vzrok sta bila seveda 'južni' sneg in takrat še z listjem obdano drevje, ki se zaradi tega prej podre, veje se bolj povesijo ali polomijo, enako pa je na širšem območju. V običajnih zimskih razmerah je sneg razmeroma suh in zato lažji. Drevje je načeloma golo in le redko nastanejo poškodbe na omrežju. Če jeseni ni snega, je pa že kar običajno voda oziroma vodna ujma. Ta je največ škode povzročila leta 2010. Letošnji julij pa je bil v znamenju neviht, ki so s točo in vetrom tudi terjale svoj davek,« pravijo v Elektru Ljubljana. Število škodnih dogodkov zaradi rednega vzdrževanja omrežja upada, vendar se stroški škodnih primerov povečujejo, kar po mnenju v Elektru Ljubljana jasno kaže, da so vremenski ekstremi čedalje močnejši.

Na Primorskem strele

»Na območju Elektra Primorska imamo na leto od 10 do 20 škodnih primerov, ki so posledica teže snega in žleda. Od 220 do 300 škodnih primerov je zaradi udarov strel, neurij in pregrevanj delov omrežja, še približno deset primerov pa je posledica zemeljskih plazov oziroma usadov zemljišča,« pravijo v Elektru Primorska. Na njihovem območju strele udarjajo nadpovprečno glede na druge regije v Sloveniji in tudi okolici. Obseg škodnih primerov se po letih spreminja. »Vrednost poškodb na omrežju je v letu 2012 znašala približno 550.000 evrov, v letu 2011 je bila povzročena škoda višja in je znašala približno 700.000 evrov, leto pred tem pa je bil znesek povzročene škode še višji, približno 1,2 milijona evrov,« še dodajajo v Elektru Primorska.

Elektriko pod zemljo

»Visoka kakovost in zanesljivost omrežja Elektra Gorenjska, ki nas uvršča na prvo mesto v Sloveniji, je vsekakor rezultat strokovnega načrtovanja razvoja omrežja, ki vključuje drugačne načine projektiranja, uporabo novih tehnologij in materialov, ter stalnega vlaganja v obnovo in širitev obstoječega distribucijskega omrežja. Družba Elektro Gorenjska ima tako že skoraj 60 odstotkov distribucijskega omrežja v podzemni kabelski izvedbi, kar veliko pripomore k zmanjšanju težav oziroma zmanjševanju posledic, povzročenih zaradi zunanjih vzrokov, med katere spadao tako obilno sneženje, polomi dreves, poplave, nevihte, strele kot pregrevanje in podobno,« pojasnjujejo v Elektru Gorenjska.

Dodajajo, da glede na to ni bistvenega povečanja škod zaradi vremena. »Na področju Elektra Gorenjska nas narava v zadnjih desetih letih ni tako močno presenetila, zato so bile posledice precej lokalnega značaja. Poškodbe omrežja so razporejene čez vse leto. Pozimi je največ dogodkov na omrežju zaradi obilnih snežnih padavin, žleda, snegoloma, spomladi in jeseni pa največ težav povzročajo težka prvi in zadnji sneg ter poplave. Poleti so glavni vzroki škode lokalna neurja in nevihte,« povedo v Elektru Gorenjska, obenem pa se pohvalijo, da dosegajo najboljšo kakovost na področju neprekinjenosti preskrbe. »Kakovost preskrbe z elektriko na Gorenjskem je tako primerljiva z ravnjo kakovosti preskrbe najboljših distribucijskih podjetij v Evropi,« dodajajo.

Celotna zbirka na celjskem

V Elektru Celje so pripravili celoten seznam večjih poškodb omrežja zaradi vremena. V letih 2007 in 2008 sta jim jo najprej marca zagodla obilen sneg in padanje dreves na daljnovode, leta 2008 je bil še prej vzrok škode močan veter. Spomladi, poleti in jeseni škodo v vseh letih povzročajo nevihte in strele. Leta 2009 je obilen sneg podiral drevesa na daljnovode januarja in potem še novembra. Julija pa je poplava zalila RTP Velenje. Leta 2010 je bilo za drevesa preveč snega januarja, novembra in decembra. Leta 2011 je premočno snežilo februarja in oktobra, decembra pa je premočno pihalo. Tudi lani januarja je premočno pihalo, konec oktobra pa preobilno snežilo, da so se drevesa podirala na daljnovode. Novembra so uporabniki na območju Elektra Celje prvič v teh letih ostali brez elektrike zaradi poplav in plazov. Leto 2013 se je začelo z močnim sneženjem, kar je trajalo od januarja do marca. Že junija je udarilo neurje, ki je tudi podiralo drevesa, konec julija pa še močan veter z enakim učinkom.

V Elektru Celje opažajo, da se v zadnjih letih povečuje število kratkotrajnih prekinitev preskrbe z elektriko, ki jih povzročijo živali, med njimi zlasti ptiči pa tudi kune, mačke in podgane. »Prav tako se v zadnjih letih povečuje število ekstremnih dogodkov, od neurij z močnim vetrom do močnih snežnih padavin, toče in podobnega. Pri vzdrževanju daljnovodnih tras pa smo s predpisi omejeni na širino čiščenja levo in desno od stojnih mest, kar nam povzroča veliko izpadov zaradi padlih dreves, ki rastejo zunaj trase in jih ne smemo odstraniti,« pravijo v Elektru Celje.

»Upoštevaje dosedanje primere lahko opredelimo škodo posameznih primerov na od nekaj sto evrov za vzpostavitev napajanja odjemalcev z električno energijo na do nekaj 10.000 evrov v primeru večjih škod na posameznem objektu, denimo pri podrtih drogovih na 20-kilovoltnem daljnovodu. Na leto skupna vrednost škodnih primerov znaša med 500.000 in 2,5 milijona evrov. Le del teh stroškov plača zavarovalnica. Preostali del krije podjetje iz denarja za naložbe,« še pojasnjujejo v Elektru Celje.