Tiskane izdaje
Danes je svetovni dan podnebnih sprememb, ko se v zadnjih nekaj letih že v večjem delu sveta spomnimo, da obstajajo, da se krepijo in da nas zagotovo čaka nevarna in neprijazna prihodnost, če nič ne storimo. Narava je že velikokrat pokazala svojo moč v boju proti temu, čemur človeštvo pravi civilizacija in vrhunec vsega stvarstva.
Zemlja ima vodo, voda pa je najbolj nenavadna spojina, ki energijo segrevanja planeta pretvarja v procese, ki spominjajo na to, da nas naš planet želi odplaviti, postrgati s tekočim blatom, odpihniti, postreliti s kosi ledu ali visokofrekvenčnimi električnimi šoki, včasih pa tudi sežgati. Ko jedrska svetovna vojna nekako ni več predmet vsesplošnega strahu, ima Zemlja na zalogi še hujše orožje. Velik vulkanski izbruh bi življenje na planetu v le nekaj letih skrčil na manj kot polovico. Ob vsem tem arzenalu apokaliptičnega orožja je sedanji grozljiv val beguncev v Sredozemlju videti kot vrsta treh ljudi pred kioskom s hitro prehrano.
Kljub vsem mogočim grožnjam je narava tako subtilno lepa in tako zapleteno urejena, da jo je veselje opazovati in v njej iskati sprostitev. V sodelovanju z njo je mogoče najti delo in zadovoljstvo, višjo kakovost življenja in blaginjo. To je vredno obdržati za otroke. Je to smotrno prepustiti v odločanje nekaj politikom, od katerih jih je več lahko kandidiralo na volitvah šele z denarjem korporacij, ki jim je mar le dobička, čeprav na račun okolja in ljudi? Menda ne, za domači planet se bomo morali potruditi vsi. Tudi tako, da bomo politikom povedali, kaj želimo, še več vojske ali čisto prihodnost.
Premika se že. Vetrnice, hidroelektrarne in sončne elektrarne rastejo, nastajajo nove tehnologije shranjevanja energije, tudi zaradi večno praznih in požrešnih mobilnih telefonov. S presežno proizvodnjo energije bi lahko vodo in ogljikov dioksid spreminjali v metan. Na koncu bodo soseske in tovarne energijsko varčne, toploto bodo dobivale iz zemlje, ljudje pa bodo za prevoz na delo uporabljali hitre in mestne električne vlake, kolesa, pa tudi električne avtomobile, ki pa ne bodo taki kot danes. V soseskah bo parkiranih več takih enot, stanovalec bo eno aktiviral s svojo kartico, na zaslon vpisal ali pa povedal cilj poti, se naslonil nazaj in se sprostil ob glasbi, branju ali brskanju po spletu. Na sedanjih avtocestah bodo vlaki takih avtov, pod njimi bo tudi polnilna infrastruktura.
Slovenija je na točki priprave strateških usmeritev za razvoj, vodilo naj bi bilo tudi ozelenitev vseh politik. Podnebni vrh decembra v Parizu lahko pomaga, vendar je tudi brez tega v tej državi treba naprej. Da imamo proračunski primanjkljaj, ni dobro, ravno tako ne, da je med petimi največjimi porabniki energije tudi trgovski center. Potrebujemo tesnejšo povezavo z naravo, naravno hrano, predelavo odpadkov, sonaravno urejanje voda, vrhunski turizem, vrhunske nove tehnologije, tudi električne, učinkovit javni prevoz in zlasti spoznanje, da je za preživetje te družbe nujno sodelovanje. Iskanje razlik, ustvarjanje konfliktov in dobičkov na račun drugih jo bo pokopalo. Mirneje pa bi vse šlo z legalizirano konopljo, tudi iskanje sožitja s tisoči beguncev.
Velika pričakovanja
Za domači planet se bomo morali potruditi vsi, ne vsega prepustiti nekaj politikom.
Objavljeno
14. maj 2015 19.44
