Tiskane izdaje
Ljubljana – V Umanoteri in Inženirski zbornici, ki danes organizirata posvet o velikih infrastrukturnih projektih, menijo, da sanacija stavb, posodobitev železnic in poplavna varnost ne smejo čakati. Primer premisleka je Snaga, ki se je odpovedala sežigalnici.
»Letos Slovenija in Evropa vstopata v novo proračunsko obdobje do leta 2020. Zdajšnja slovenska vlada ima priložnost, da nove infrastrukturne projekte zastavi tako, da bodo državna, evropska in zasebna sredstva naložena strateško in trajnostno, tako da bo nova infrastruktura zagotovila dolgoročne koristi in ne bo povzročala novih problemov na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju,« pravijo v Umanoteri in Inženirski zbornici (IZS).
Dodajajo, da pregled velikih projektov v energetski, prometni in komunalni infrastrukturi od osamosvojitve naprej razkriva vrsto napak in njihovih negativnih posledic. »Skupne značilnosti preteklih velikih projektov so bile, da objekti niso bili ustrezno umeščeni v državnih strategijah ali pa so bili strateški dokumenti podrejeni ozkim interesom in pogosto predimenzionirani, kar je povzročalo neracionalno in včasih celo nezakonito porabo javnih sredstev. Dosedanjim vladam pri teh projektih ni uspelo preprečiti korupcije, vanjo so bile celo same vpletene,« opozarjajo v Umanoteri.
Vida Ogorelec iz Umanotere je dejala, da je Stranka Mira Cerarja pred volitvami ubrala drugačen pristop – načrtovanje investicij na podlagi stvarnih potreb in strateških usmeritev države z namenom zagotovitve učinkovitih infrastrukturnih storitev – vendar so se takoj po volitvah pojavili pritiski, bodisi za tretjo razvojno os bodisi za drugi blok jedrske elektrarne Krško. »Za slednjega, ki ga ni v nobeni strategiji, je državna Gen energija od 2006 vložila že 12 milijonov evrov. To za stokrat presega sredstva ministrstva za infrastrukturo za načrtovanje energetike,« opozarja Ogorelčeva.
Zato je nujno okrepiti nacionalno strateško in razvojno načrtovanje, pri načrtovanju in izvedbi projektov pa slediti načelom dobre prakse. Vodila za izbiro projektov so inovativni pristopi, razvojni učinki na gospodarstvo, jasna merila o manjši porabi energije, učinkoviti rabi virov, manjšemu onesnaževanju, višjim ekosistemskim storitvam, višji stopnji samopreskrbnosti ter kakovostnim lokalnim delovnim mestom, o fleksibilnosti, stroškovni učinkovitosti v življenjskem krogu, o prispevku k doseganju ciljev za pametni razvoj in podobnem. V Umanoteri in IZS se zavzemajo za moratorij na projekte izvršenih dejstev, predlagajo pa pospešek celovite energetske prenove stavb, posodobitve železnice in javnega potniškega prometa ter celovitega upravljanja voda.
Primer inovativne nadomestitve velikega infrastrukturnega objekta s sistemsko rešitvijo je odpoved sežigalnici v Ljubljani in usmeritev v sistem Nič odpadkov. Janko Kramžar, direktor Snage, je povedal, da je nekaterih materialov, ki jih potrebujemo, vedno manj, saj jih veliko konča na smetiščih. Zato sta možnosti dve: ali material uporabiš enkrat ali večkrat. »Ocenili smo, da je sežigalnica tako dolgoročen in velik projekt, da lahko oblikuje politiko ravnanja z odpadki. To se že dogaja Danski, ki zdaj išče poti iz sežigalništva v večjo snovno izrabo, ki jo načrtujemo v Ljubljani v mreži Zero waste. Včasih smo se hodili učit na razviti zahod, zdaj oni prihajajo k nam po izkušnje. To je priložnost za podjetje in državo,« meni Kramžar.
