Vetrna polja čakajo na investitorje

Elektro Primorska se zanima za gradnjo vetrnih elektrarn. Nacionalni energetski program ne predvideva hidroelektrarn na srednji Savi in Učji.

Objavljeno
15. junij 2011 21.03
Blaž Močnik, Tolmin
Blaž Močnik, Tolmin
Most na Soči – Na podlagi okoljskega poročila je Slovenija v okviru nacionalnega energetskega programa določila 14 primernih lokacij za vetrna polja, polovica jih je na Primorskem. Če bo torej gradnja tovrstnih energetskih virov sprejemljiva, energetski program zaradi veljavne zakonodaje ne predvideva novih večjih hidroelektrarn, so izpostavili na včerajšnjem gospodarskem forumu Naložbe v energetiki za nov zagon gospodarstva na Mostu na Soči.

Vseh 14 lokacij za vetrna polja je dobilo pozitivno mnenje celovite presoje vplivov na okolje. »Ocenjujemo, da so lokacije komercialno zanimive, res pa je, da smo se morali odpovedati najzanimivejšim zaradi naravovarstvenih razlogov. Osnovni test sprejemljivosti smo torej naredili, ni pa rečeno, da bodo vetrnice tam tudi zares stale,« je pojasnil direktor direktorata za energijo Janez Kopač.

Zanimanje za gradnjo so že pokazali v Elektru Primorska, kjer ocenjujejo, da bi bil kraški rob najzanimivejša lokacija za izkoriščanje vetrne energije.

»Vemo, katere lokacije nas zanimajo, nekatere so vključene v nacionalni energetski program, ponekod smo tudi že izvajali dolgoletne meritve in prepričan sem, da bomo tokrat s pomočjo države pripeljali h koncu vsaj en zelo pomemben projekt vetrnih elektrarn,« je napovedal predsednik uprave Elektra Primorske Julijan Fortunat, ki se ni opredelil, ali med morebitne lokacije spada tudi Volovja reber ali drugi predlagani položaji, dejal je le: »Vsekakor se bomo osredotočili na primorsko stran.« Država tam predlaga Porezen, Novokrajske vrhe, Hrpelje–Slope, Senožeška brda–Vremščico–Čebulovico–Selivec, Grgar–Trnovo, Banjšice–Lokovec in Avče kot primerne lokacije.

Načrti za večje hidroelektrarne ostajajo v predalih družb, saj tovrstne gradnje ne glede na okoljsko sprejemljivost prepoveduje zakon iz leta 1976. Generalni direktor Soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič ni zadovoljen, ker je ena izmed načrtovanih naložb izpadla iz nacionalnega energetskega programa: »Energetski potencial Soče je izkoriščen zgolj 30-odstotno, zato v prihodnje načrtujemo nekaj večjih naložb.« Načrtovana naložba v hidroelektrarno Učja je izpadla zaradi zakona o reki Soči – zgolj kot želja ostajajo hidroelektrarne na srednji Savi –, manjše pa bi radi postavili še na Idrijci, lokaciji Kobarid–Kamno in Kneži, Zadlaščici ter Možnici.