Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija želi z novo uredbo predpisati kmetom in vrtičkarjem uporabo enotnih semen. Stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti da bi dobile dovoljenje, gojenje teh bo kaznivo, tudi v zasebnem vrtu.
Tako alarmantno zvenijo sporočila, ki jih v zadnjih dnevih pošiljajo iz različnih evropskih okoljskih organizacij. »Evropska komisija, ki dela na novi regulativi evropskega semenskega trga v obliki odredbe, bo s tem opravnomočila odločitev Evropskega sodišča iz julija 2012: kmetje smejo odslej prodajati samo uradno dovoljena semena,« svarijo iz omenjenih organizacij, ki se s svojimi protesto obračajo na svoje vlade in odločevalce v Bruslju.
Če se bo izteklo po načrtih komisije, ne bodo smeli mali kmetje in zasebniki svojega pridelanega semena niti podariti več, opozarjajo in svarijo pred izginotjem avtohtonih sort.
»Cilj je kontrola kompletne produkcije živil preko nekaj velikih koncernov. Že danes so majhni pridelovalci s pomočjo prijav Monsanta&co prisiljeni kupovati izključno njihova semena. V prihodnosti sedaj grozijo tudi upravne kazni.Potrošnik odslej ne bo imel skoraj nobene izbire, kaj bo pristalo pri njem na krožniku,« piše med drugim v odprtem pismu več kot ducata evropskih okoljskih organizacij komisiji in parlamentu EU.
Na nogah so tudi v slovenski Fundaciji za ohranitev semen, iz katere svarijo, da nam hoče EU z uredbo odvzeti pravico do semen in njihove menjave ter da to prinaša tudi nesprejemljiva tveganja za neodvisnost Slovenije v delu avtonomnega zagotavljanja semen rastlin.
Z ministrstva za kmetijstvo in okolje pomirjajo z izjavo, da komisija v okviru zakonodajnega paketa za področje varne hrane res pripravlja predpis, ki bo na novo uredil pridelavo in trženje semena ter razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin.
A, da za zdaj »res ni treba nobene velike panike, da bi bila kakorkoli ogrožena pridelava in širjenje domačih avtohtonih sort,« kot pravi Martina Bavec, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo. In dodaja, da je semenska pridelava že zdaj precej regulirana. »Seme, ki je na prodaj, mora biti ustrezne kakovosti, ustrezati mora po kaljivosti, čistoči, zadostiti standardom tudi po sortnosti, da ni prisotnih karantenskih bolezni, škodljivcev.«
Zagotavljajo še, da podarjanje in zamenjava semen med posamezniki tudi po novi ureditvi nista ogroženi in dodajajo, da že po sedanji ureditvi obstaja pri novih sortah zaščita intelektualne lastnine žlahtniteljev, ki se plačuje preko licenčnin od prodanega semena. »Semena sort, ki niso več zaščitena z licenco, in avtohtonih sort se tudi lahko razmnožujejo, vendar morajo biti za prodajo v trgovski mreži vpisana na opisno sortno listo.«
Večji problem pa v praksi predstavlja vzdrževalna selekcija avtohtonih sort in vzdrževanje sortne čistosti, še zlasti za semena sort, ki niso v pretirani količinski porabi. Če bi pridelovalci (kmetje in vrtičkarji) bolj posegali po domačih sortah semena, bi se verjetno tudi semenarske hiše, kot je pri nas, denimo, Semenarna Ljubljana, hitro organizirale in to ponudbo pripravile, tako pa v večini tržne pridelave poljščin in tudi zelenjave prevladujejo tuje sorte in hibridi.
