Tiskane izdaje
Ljubljana – »Z nastopom te vlade se je v Sloveniji področje upravljanja voda oziroma obvladovanja poplavne ogroženosti končno prepoznalo kot eno izmed ključnih,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor. Denarja je več kot v preteklosti.
»Evropska komisija je potrdila operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. V dokumentu je predvidena podpora ukrepom za zmanjšanje poplavne ogroženosti, z denarjem tako Kohezijskega sklada kot tudi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za pripravo projektov, ki so predlagani za sofinanciranje na področju obvladovanja poplavne ogroženosti, je ministrstvo pridobilo denar v okviru projekta tehnične pomoči za obdobje 2007–2013 za izdelavo investicijske dokumentacije in vlog za sofinanciranje. Sestavni del projekta tehnične pomoči so tudi terminski načrti in nosilci vseh potrebnih aktivnosti do izvedbe. Pripravljeni so tudi podrobni terminski načrti za vsako predvideno naložbo v operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike, posamezni razpisi za izdelavo investicijske dokumentacije pa so že v teku. Skupaj je investicijskih sredstev 83 milijonov evrov. Prav tako so predvidene druge protipoplavne aktivnosti pri uresničevanju drugih tematskih ciljev,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP).
Trenutno na MOP pripravljajo približno 12 milijonov evrov vreden protipoplavni dvostranski projekt s Hrvaško, s katerim bodo zagotovili financiranje določenih, s sosedo usklajenih, gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov na čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure. Bolj aktivno kot v preteklih letih pripravljajo tudi vrsto dokumentacije (prostorske, tehnične, okoljske) za celovite protipoplavne projekte na porečjih Mure in Kamniške Bistrice ter drugih poplavno ogroženih območjih v Sloveniji.
Eden izmed ključnih kratkoročnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti je tudi zagotovitev več denarja za redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč. V preteklih letih so za redno vzdrževanje namenjali približno od šest do sedem milijonov evrov na leto, po ocenah pa bi za vsaj približno primerno redno vzdrževanje potrebovali 25 milijonov evrov na leto. MOP je za letos predvidel 8,1 milijona evrov za obvezno gospodarsko javno službo urejanja voda. Še pa potekajo pogovori in aktivnosti za zagotovitev dodatnega denarja iz integralnega proračuna.
Upravljanje še ni strateško
»Bolj kakovostno in bolj obsežno vzdrževani vodotoki, vodna infrastruktura in vodna ter priobalna zemljišča namreč veliko pripomorejo k povečanju pretočnosti strug vodotokov, kar bi krepko zmanjšalo poplavno ogroženost. V zvezi s tem se z aktivnostmi reorganizacije in vzpostavitvijo direkcije za vode vzpostavlja tudi bolj aktiven in javen nadzor nad učinkovitostjo porabe teh sredstev v prihodnje,« pravijo na MOP. Naravovarstveniki, pa tudi evropski strokovnjaki, povečevanja pretočnosti ne povezujejo s poplavno varnostjo. Kot ključno nalogo postavljajo ohranitev naravnega toka vodotokov z mrtvicami, močvirji in razlivnimi površinami vred.
Vodarji pa ne razumejo, kako je lahko vlada vodo izpustila iz strategije pametne specializacije. »Strategija opredeljuje produktne smeri s potencialom za nastop na globalnih trgih. Področje gozdov je posredno vključeno vanjo, enako velja za področje voda. Tako so na primer med fokusnimi področji v okviru mrež za prehod v krožno gospodarstvo eksplicitno navedene tudi tehnologije za čiščenje onesnaženih voda, zraka in zemlje. Posebnih pobud deležnikov, ki bi se v posebnem oziroma neposrednem smislu nanašale na vodo (npr. na njen izvoz), pa nismo prejeli,« na to odgovarjajo iz službe vlade za odnose z javnostjo.
Nizki vodostaji ubijajo
»V Ljubljanici plava kar 26 avtohtonih vrst rib, tu pa prebivajo tudi vidre, nutrije, želve, žabe in race. »Od stanja vodnega režima v Ljubljanici in pritokih so odvisne tako živali, habitati v Naturi 2000 kot ribištvo, turistična plovba, odvodnja kanalizacijskega sistema in tudi kmetijstvo ter celotna infrastruktura,« ugotavljajo v projektu Life Ljubljanica povezuje.
Pri nizkih vodostajih se namreč tla izsušujejo in preveč posedajo, kar poslabšuje razmere na celotni infrastrukturi. Mitja Brilly s fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki je vodil okroglo mizo o projektu, je povedal, da so v preteklosti na Ljubljanici zgradili več različnih objektov za zaščito mesta pred poplavami in vzdrževanje ustreznega vodnega režima, med njimi Grubarjev kanal z zapornicami, jez pri fužinskem gradu in zapornice na Ambroževem trgu. Ti objekti na reki ovirajo gibanje rib, zmanjšujejo njihov življenjski prostor in možnosti za razmnoževanje.
Zato je namen projekta izboljšati prehodnost in povezljivost posebnih varstvenih območij Nature 2000 z obnovo funkcionalnosti Ljubljanice kot koridorja, ki povezuje dve območji Nature 2000, Ljubljansko barje in Savo. Izboljšanje so dosegli s sanacijo ribjih stez, s spremembo vodnega režima so prispevali k boljšemu stanju vodnih habitatov. Z vzpostavitvijo hidrološkega nadzora so izboljšali tudi upravljanje voda. Na Ljubljanici so, denimo, zatesnili vodni prag pred železniškim mostom v Zalogu in s tem preprečili nižanje vode v mrtvicah reke, izboljšali in obnovili so uničene dele ribjih stez na jezu pri fužinskem gradu in ob zapornici pri Ambroževem trgu ter s tem omogočili migracijo nekaterih vrst rib.
