Vlada po hitrem postopku ureja področje odpadkov

V prvem koraku nekoliko jasneje opredeljuje podaljšano odgovornost proizvajalcev, celovita ureditev bo v novem zakonu.

Objavljeno
03. september 2020 13.55
Posodobljeno
03. september 2020 15.40
Področje odpadkov, kot je bilo predmet javne obravnave, bo zakonodajalec urejal v okviru predloga novega zakona o varstvu okolja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Področje odpadkov, kot je bilo predmet javne obravnave, bo zakonodajalec urejal v okviru predloga novega zakona o varstvu okolja. S predlogom le začasno urejajo pravila ravnanja z odpadki iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, poudarek pa je na odpadni embalaži, ki ostaja v kupih in jo odvažajo po interventnem zakonu na stroške državnega proračuna. Predlog po seji vlade pojasnjuje minister za okolje Andrej Vizjak.

Danes je vlada sprejela novelo zakona, ki ima tri rešitve. Prva je sprememba ureditve trgovanja z emisijami, prenaša tudi direktivo, ki bi jo morali prenesti že lani. To ne posega bistveno v dosedanjo ureditev.

Druga sprememba pa pomembno posega na področje odpadkov, natančneje namreč uvaja razširjeno proizvajalčevo odgovornost. Proizvajalci morajo zagotoviti financiranje vsega področja ravnanja z odpadki. Letos so to reševali z interventnimi zakoni. »Rešujemo obdobje po novem letu, da se odpadna embalaža ne bo več kopičila. Za celovito rešitev potrebujemo še nekaj časa. Tudi za prenos direktive je predviden čas prenosa 2023,« je povedal Vizjak in dodal, da se vsi ne bi mogli hitro prilagoditi celoviti proizvajalčevi podaljšani odgovornosti že v letu 2021.

Embalažne družbe bodo iz skladišč komunalnih podjetij morale odpeljati vso odpadno embalažo, zavezanci za plačevanje embalažnine bodo namreč vsi, ki dajejo embalažo na trg, tudi tisti, ki dajejo manj kot 15 ton embalaže na trg. To je bila ena od težav, embalažne družbe so prevzemale le tisto, za kar so dobile plačano. Embalaža bo tudi v boljšem stanju, ker če je dolgo skladiščena, izgublja kakovost, je povedal Vizjak in dodal, da bo ta sistem veljal od 1. januarja 2021 do 2023, ko bodo sprejeli nov zakon o varstvu okolja in embalažno direktivo prenesli v celoti.

»To je delna rešitev, vedeli smo, da proračun ne sme več trpeti posledic, pa tudi ne bi bilo pravično, da davkoplačevalci plačujejo za embalažo, ki jo dajo proizvajalci na trg,« je dejal Vizjak.

Pojasnil je še, da lahko po spremembi zakona lahko izvajajo monitoring tudi družbe, ki niso pooblaščene. Zlasti pri emisijah v vode uvajajo najboljše mogoče tehnologije, kar je pomembno zlasti za tekoče monitoringe, ki jih prej ni bilo.

Posnetek vladne tiskovne konference:



Rešitev ima enak namen kot sprememba 20. člena zakona, ki je bila v javni obravnavi leta 2018, to je zagotovitev ravnanja z vsemi odpadki, ki nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost. Omenjena vsebina je bila tudi predmet osnutkov novele zakona, ki sta bila v javni obravnavi leta 2019 in ponovno leta 2020.

»Predlog z namenom odprave pomanjkljivosti delovanja sedanjih sistemov vzpostavlja tudi jasnejšo zakonsko podlago za obveznosti proizvajalcev za ravnanje in financiranje ravnanja z odpadki iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost ter vzpostavlja zakonsko podlago za drugačen, v praksi bolj izvedljiv način izvajanja obratovalnega monitoringa,« v pojasnilih piše ministrstvo za okolje in prostor.