Vode so priložnost za razvoj

Znanje za doma in tudi za izvoz, ki pa ga hromi neorganiziranost.

Objavljeno
27. januar 2015 17.58
Motiv iz vasi Kozaršče, Loška dolina, Slovenija 10.novembra 2014.
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

»V Sloveniji v povprečju vsako leto za sanacijo škod zaradi poplav porabimo 150 milijonov evrov. V 20 do 25 letih se je to področje povsem razkrojilo in razpršilo po številnih ustanovah,« je razmere opisala Tanja Bogataj, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor. Opozorila je na prepočasno odločanje, predvidene rešitve se prepogosto ne izvedejo do konca. Da bi od razprav prešli v akcijo, je pripravljen akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Strategija upravljanja z vodami pa je dolgoročni nastavek aktivnosti za korenite spremembe na tem področju. »Za večjo učinkovitost je nujna reorganizacija, ne bo pa šlo niti brez sprememb zakonodaje oziroma umika nekaterih predpisov,« je dodala Bogatajeva. Vse to naj bi uredili še letos.

S povezovanjem podjetij za projektiranje in izvajanje energetskih in okoljskega dela ter lokalnih skupnosti so v projektih hidroelektrarn na spodnji Savi uspeli zagotoviti neprimerno višjo stopnjo protipoplavne varnosti kot pred leti. »Od Zidanega mostu do hrvaške meje v zadnjih letih poplav ni več bilo,« pa je povedal Vojko Sotošek iz Infre. Peter Žigante iz Savaprojekta je pojasnil, da so šli v prve projekte hidroelektrarn kar po lokacijski dokumentaciji, šele kasneje so ugotovili, da se najbolj obnese avstrijski način, projekt z dvema družbama od katerih ima ena v projektu energetski, druga pa infrastrukturni del. Kljub temu je opozoril, da so postopki priprave prostorskih aktov predolgi, »kar bi dober urbanist pripravil v 14 dneh ali največ mesecu, v tej državi nastaja pet let«, in da se ne bi smelo dogajati, da sprejete odločitve vlade blokirajo uradniki na nižjih ravneh. Dodal je, da je treba strokovnjakom z znanjem in izkušnjami vrniti ustrezno vlogo.

»Širše družbeno je koristno, če so projekti večnamenski. Vendar smo, ko smo začeli celovit projekt male hidroelektrarne, ki bi imela tudi protipoplavno vlogo, ugotovili, da se na izbranih območjih že delajo podobni projekti, vendar brez energetske izrabe,« je dejal Uroš Mikoš iz IBE. Opozoril je, da se to ne bi smelo dogajati, večnamenskost projektov bi morali opredeliti že na začetku. Bogatajeva je, kljub očitkom, v vsem tem videla podporo novi usmeritvi vlade v zeleno gospodarstvo.

»Infrastrukturni projekt za upravljanje z vodami smo prijavili v Bruselj. Njegova vrednost je 1,18 milijarde evrov,« je povedal Metod Dragonja, državni sekretar na ministrstvu za finance. Od vsote bi šlo 600 milijonov evrov za odpravo poplavne ogroženosti, 200 za sanacijo obstoječe vodne infrastrukture in 380 milijonov evrov za drugo infrastrukturo. Od tega bi bilo 600 milijonov posojila Evropske investicijske banke, 240 milijonov iz vodnega sklada, 240 milijonov iz kohezije in 100 milijonov evrov iz proračuna. To pomeni 85 milijonov evrov na leto do leta 2027. Dragonja je povedal, da so nekateri projekti že relativno dobro pripravljeni in verjetno za fazo prvih treh let Junckerjevega načrta ne bo težko zagotoviti projektov za izvajanje.

Janez Škrabec, Riko Ribnica, si želi, da bi SID v zvezi z Junckerjevim programom postala to, kar je bila KFB banka iz Marshallovega plana. Slovenski finančniki naj bi imeli več smelosti, da bi podpirali slovenska inženiring podjetja na tujih trgi, saj ti predstavljajo vzvod za rast in razvoj drugih podjetij. Škrabec je sicer dejal, da je za slovenske projekte prostor zlasti v nekdanji Jugoslaviji, zaradi  kulturnih, administrativnih, ekonomskih in geografskih prednosti. Reference pa morajo slovenska podjetja dobiti doma, zato je dobro, da je večina projektov večnamenskih, dobro pa bi bilo, če bi investitorji v Sloveniji tudi razpisali kakšen projekt več na ključ. Več razpravljavcev je sicer menilo, da državna uprava ni najboljši predstavnik investitorja, saj se menjavajo uradniki, menjavajo se tudi vlade in z njimi prioritete, zakonodaja pa se spreminja.

Sibil Svilan, SID banka, je poudaril, da želi SID Banka podpirati celovite rešitve, da pa je to odvisno od kakovosti projektov, ki ustvarjajo denarni tok, s čimer lahko pritegnejo tudi zasebne banke. »Ste že slišali za hude škode zaradi poplav v Švici? Niste, ker tam banke podpirajo take projekte od začetka,« je dejal Svilan. Omenil je še možnost projektnih obveznic, ki jih v Sloveniji še premalo poznamo in tudi uporabljamo. Za Svilana je celovito upravljanje z vodami sicer najboljši primer krožnega gospodarstva.