Vročina je segrela krila lubadarjev

Postojna – Vročinski val je zelo pospešil razvoj lubadarjev. Odlašanje s posekom smrek, v katerih se razvija nova generacija lubadarjev, je nedopustno, opozarjajo z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Drevesa je treba posekati in iz gozda spraviti takoj, ko jih zavod za gozdove označi za posek, četudi še ne kažejo očitnih znakov napada. Posek pa je mogoč tudi brez označbe ZGS, po obvestilu o prisotnosti lubadark revirnemu gozdarju.

Na ZGS tako rekoč bijejo plat zvona in pozivajo lastnike gozdov, naj se nemudoma odpravijo na ogled svojih gozdov smrek in ukrepajo, če opazijo, da se je lubadar že priselil. »Vsi moramo maksimalno delovati za to, da preprečimo večanje škode. Slika je vsakič drugačna, vsak dan odkrivamo nova žarišča. Prvi znak napada je črvnina, ki nastane ob navrtanju podlubnika in se nabira pod lubjem ali okoli korenčnika, ta pa je vidna le ob suši. Pojav črvnine zadostuje za odločitev o takojšnjem poseku, čeprav je krošnja še vedno zelena. Ker je nemogoče, da bi delavci ZGS sami evidentirali vse lubadarke, morajo lastniki gozdov o prisotnosti lubadark – to so s podlubniki naseljena drevesa – v svojem gozdu obvestiti revirnega gozdarja in se takoj lotiti poseka teh dreves,« pojasnjuje direktor postojnske enote ZGS Anton Smrekar.

Drevo se pri navrtanju lubadarja brani z izločanjem smole. Večja ko je suša, težje drevo proizvaja smolo, njegov obrambni mehanizem pa popušča. Najbolj so seveda ogroženi v žledu poškodovani gozdovi, ob izredni namnožitvi pa se lubadar loti še zdravih sestojev. Na območju enote ZGS Postojna so najbolj ogroženi gozdovi postojnsko-pivške kotline z obrobjem in širše območje Postojnskih vrat, torej tam, kjer je tudi žled povzročil največ škode. Tako je tudi na območju enot ZGS Ljubljana, Tolmin in Kranj.

»Če nam je bilo lani s podlubniki prizaneseno predvsem zaradi hladnega in deževnega poletja, pa letos za zdaj ni tako. Vročinski val v preteklih dneh je intenzivno pospešil razvoj podlubnikov zlasti v nižinskih gozdovih, do približno 700 metrov nadmorske višine, podlubniki pa so se začeli pojavljati tudi višje,« pojasnjuje Anton Smrekar.

S posekom lubadark se ne sme odlašati

»Krošnje smrek, ki so jih smrekovi lubadarji napadli aprila ali maja letos, so se v nižinah in na toplejših legah na hitro obarvale, iglice pa so začele odpadati. Pod skorjo teh dreves se razvija nova generacija lubadarjev, ki je zdaj večinoma v razvojni fazi ličink. V višjih predelih, nad 700 metrov nadmorske višine, so krošnje letošnjih lubadark praviloma še zelene in bodo začele spreminjati barvo v naslednjih tednih. S posekom lubadark se ne sme odlašati. Treba jih je posekati, jih spraviti iz gozda, olupiti ali predelati, preden se na njih razvije nova generacija lubadarjev,« pa pojasnjuje strokovnjakinja ZGS Marija Kolšek.

ZGS stanje podlubnikov spremlja tudi s feromonskimi kontrolnimi pastmi. Zavod dnevno izdaja odločbe za posek po prioritetah, roki za posek pa so kratki, od 14 do 21 dni, saj je preprečevanje naraščanja škode učinkovito le, če se s posekom prehiti izlet nove generacije podlubnikov. »Če je skorja z drevesa že odpadla, so podlubniki z njih že izleteli, zato se s posekom teh dreves z vidika varstva pred podlubniki ne mudi,« pojasnjuje Marija Kolšek.

Izvršba za neopravljena dela

Lastnike, ki ne bodo opravili dela v roku, čaka odločba ZGS o izvršbi, pravočasni posek pa se lastniku obrestuje tudi pri ceni lesa, saj izguba zaradi podlubnika lahko znaša tudi 20 odstotkov cene za kubični meter.

Namnožitev podlubnikov, ki je sledila vročemu in sušnemu poletju 2003, je v večjem delu Slovenije trajala do leta 2007. Zaradi podlubnikov je bilo v tem obdobju posekanih približno tri milijone kubičnih metrov drevja. Za primerjavo: zaradi lanskega žledu je bilo posekanih šest milijonov kubičnih metrov drevja.

Na ZGS zadnje podatke za vso Slovenijo še zbirajo in jih bodo javnosti predstavili 29. junija.