Tiskane izdaje
Enkrat do konca tega tedna si torej vzemite pol ure in v tem času zabeležite vse ptice, ki jih opazite. To je lahko v okolici doma, na ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic), svoja opazovanja pa nato sporočite do konca februarja preko e-obrazca na spletni strani Dopps, če imate težave pri vnosu podatkov, pa preko elektronskega naslova Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana.
V pomoč pri štetju opaženih ptic in ugotavljanju, katerim vrstam pripadajo, so na društvu pripravili letak za opazovanje, na katerem je tabela za vpisovanje opazovanj, ter slike najpogostejših ptic, ki se pojavljajo v naseljih.
Zakaj je sodelovanje pri akciji pomembno?
Več ko vas bo vsako zimo sporočalo svoja opazovanja, natančnejšo sliko o stanju naših ptic bomo dobili. Tako bo mogoče primerjati podatke o številu ptic med različnimi leti in iz tega sklepati, ali njihovo število v naseljih upada ali narašča. Spremembe v številu ptic pa posredno govorijo tudi o kakovosti človekovega okolja, utemeljujejo v Dopps.
Akcija je postala najmnožičnejše opazovanje ptic pri nas. Glede na veliko število opaženih ptic je mogoče sklepati, da so tudi naselja, še posebej vrtovi, za ptice zelo pomembna. Ne le s hranjenjem ptic, temveč predvsem z urejanjem svoje okolice lahko precej vplivamo na bogastvo ptic, ki jo naseljujejo. V takšnem okolju se bomo tudi sami bolje počutili, pravijo v društvu.
Največ domačih vrabcev, velikih sinic in sivih vran
Lani pozimi se je štetja udeležilo 1165 opazovalcev, ki so zabeležili 20.346 ptic, te pa so pripadale 78 vrstam. Tri najštevilčnejše vrste so bile enako kot leta 2016 domači vrabec (Passer domesticus), siva vrana (Corvus cornix) in velika sinica (Parus major). Sledili so jim poljski vrabec (Passer montanus), kos (Turdus merula) in domači golob (Columbia livia domestica). Med zanimivejšimi in redkejšimi vrstami so bili opazovani povodni kos (Cinclus cinclus), skalni strnad (Emberiza cia), krivokljun (Loxia curvirostra) in velike jate repnikov (Carduelis cannabina).
Vsako leto pri nas prezimi tudi kakšna bela štorklja, kar se zadnja leta dogaja vse pogosteje. Opazovalci so jih nekaj zabeležili tudi v lanski akciji. Bolj izjemno opazovanje pa je prišlo iz okolice Bleda, kjer sta v hlevu prezimili dve kmečki lastovki. Seveda s pomočjo srčnih ljudi.
Domači vrabec. Foto: Wikipedija
Kadarkoli pogledamo skozi okno, vidimo majhnega ptiča, ki ga vsi poznamo - to je domači vrabec. Tako so nam domači, da smo jih vpletli tudi v pregovore: »Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi!« ali »O tem čivkajo že vrabci na strehi!« Domači vrabec je poleg kokoši najbolj razširjena vrsta ptice na svetu. Njegovo naravno območje razširjenosti sta Evropa in Azija, človek pa ga je zanesel tudi v Ameriko, južno Afriko in Avstralijo, kjer se je hitro razširil in začel izpodrivati nekatere tam domače vrste ptic. Vrabci so zelo zvesti, saj par ostane skupaj, dokler ju smrt ne loči. Pri gnezdenju mu pomagajo tudi ptice, ki niso našle svojega partnerja ali primernega mesta za svoje gnezdo. Če pa se kateremu od gnezdečih partnerjev kaj zgodi, na njegovo mesto vskoči eden izmed pomočnikov in življenje teče dalje.
Velika sinica je najbolj znana in najpogostejša med našimi sinicami. Le kdo ne pozna te živahne ptice z vpadljivo rumenimi boki in trebuhom, ki ga po sredi kot kravata prekinja črna proga? Gnezdi v najrazličnejših bivališčih, od gozdov do vrtov in naselij. V primeru pomanjkanja dupel pa gnezdi na obrobju mest celo v poštnih nabiralnikih. Pozimi je reden obiskovalec krmišč, vključno z visečimi mrežicami z orehovimi jedrci in drugim semenjem. Dobro ji tekne tudi sadje in celo lešniki, ki jih odpira s kljuvanjem, medtem ko jih na veji drži z nogami ali pa jih zagozdi v kakšno špranjo.
Velika sinica. Foto: Wikipedija.
