Z odpadki je treba prav ravnati, saj jih ne bo manj

Ne samo v domačem okolju, tudi v tujini so pobude lokalnega prebivalstva za okolje brez odpadkov zelo pomembne. Tega se zavedajo tudi v Aziji, kjer je najvišje gorstvo na svetu.

Himalaja je mlado gorstvo, ki se še vedno dviga. Tu najdemo vseh 14 osemtisočakov na svetu. Ob številnih ekspedicijah in privlačnosti za turiste ji grozi, da postane ogromno odlagališče odpadkov. Države, ki mejijo na gorstvo, se želijo revščine rešiti s pomočjo turizma, vendar nimajo izdelane strategije odlaganja odpadkov. Alpinisti in pohodniki o tem problemu ne razmišljajo veliko, čeprav smeti v gorah vplivajo na naravne vire (predvsem pitno vodo) lokalnega prebivalstva. Ravno zato je to zavihalo rokave in vzelo stvari v svoje roke.

Nekateri odpadki so tudi koristni

Na prelomu tisočletja so prostovoljci začeli projekt »Clean Himalaya« (Čista Himalaja), sedem let zatem je gibanje osvojilo nagrado Svetovne banke za varovanje ekosistemov. »Projekt se je razvil kot hobi nekaterih posameznikov. Bili smo zaskrbljeni zaradi količine odpadkov, ki so jih ljudje puščali po poteh.

Odločili smo se, da moramo nekaj ukreniti,« razlaga Susan Eilers, ena od vodij projekta, sicer pa Kanadčanka, ki se je kot redovnica v ta del sveta preselila pred tremi desetletji. Pobuda se je prijela, ko so se vanjo vključili tudi hoteli, turistični kompleksi, trgovine in šole.

Spoznali so tudi, da so nekateri odpadki koristni. Tako so biološke začeli uporabljati za gnojenje polj in s tem pridelali boljšo letino.

Med aktivnostmi, ki so jih v dveh desetletjih opravili v »Čisti Himalaji«, je bila tudi postavitev košev in znakov ter napisov, naj ljudje odpadke odlagajo v za to pripravljene posode. Ljudje se počasi navajajo nanje, da pa bo sistem resnično zaživel, bo trajalo še nekaj časa.

Pri tem ostaja skrb vzbujajoč podatek Svetovne banke, ki svari pred povečanjem količine komunalnih odpadkov po svetu. Po zadnjih izračunih se bo ta v približno desetih letih oziroma do leta 2025 predvidoma povečala z 1,3 milijona ton na leto prešli na 2,2 milijarde ton. »Izboljšan sistem ločevanja in odlaganja odpadkov je v hitro rastočih mestih z nizkimi dohodki resen problem,« razlaga Rachel Kyte, podpredsednik za trajnostni razvoj pri Svetovni banki. »Pomembno bo vzpostaviti programe za zmanjšanje količine odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje.«

Kam z odpadki v dolini, ostaja izziv

Tudi zato so civilne iniciative, kakršna je Eco Everest Expedition, zelo dobrodošle. Odpadkov ne bo čedalje manj, potrebno je le gospodarno ravnanje z njimi. Na najvišjo goro na svetu, ki meri kar 8848 metrov, se vsako leto povzpnejo alpinisti, da bi jo očistili ostankov, ki jih za sabo pustijo drugi alpinisti. Mount Everest je najvišje smetišče na svetu, kjer alpinisti v boju za svoje življenje puščajo za sabo kisikove bombe, šotore in odpadke, ki zaradi razmer v tem okolju tu ostanejo precej dlje. To so vrhovi, kjer ljudje ne puščajo zgolj papirčkov in plastenk. Leta 2008 je ekspedicija v bazni tabor prinesla 13 ton odpadkov, leta 2011 jih je bilo (že) pet ton manj. Še vedno pa je problem, kam z odpadki v dolini. Vasi na teh višinah namreč prav tako še nimajo urejenega sistema za ravnanje z njimi. To je izziv, ki se ga bodo morali še lotiti.

Podobne akcije čiščenja odpadkov v gorah poznamo tudi pri nas. Akcije so zgled za mlade in spodbuda za tiste, ki hodijo v gore in osvajajo vrhove, da pri tem čim manj posegajo v naravno okolje. Vse se začne pri posameznikih. Če bomo mi poskrbeli za čisto okolje, odpadke prinesli v dolino in jih pravilno odložili, bo stekel reciklažni krog. S tem bomo zmanjšali količino odpadkov in prihranili naravne vire za proizvodnjo novih.