Tiskane izdaje
Ljubljana – Na največjem forumu Civitas doslej v, kot je župan Zoran Janković neštetokrat ponovil, najlepšem mestu na svetu, je družina evropskih mest izvedela, da za trajnostno mobilnost v mestih še nikoli ni bilo toliko evropskega denarja. Za ljudi je to treba izkoristiti.
Slovenija ne premore velikih mest, ima pa veliko gozdov, gora in naravnih danosti, ki višajo kakovost življenja. Vendar, kot je dejal predsednik vlade Miro Cerar, je navezanost na avtomobile v Sloveniji še prevelika, parkirna mesta pa so statusni simboli, kljub temu, da pri nas zelo cenimo morje, travnike in čist zrak. Morda imamo tudi zato toliko vrhunskih športnikov, slovenski evropski komisarji pa so bili zadolženi za raziskave in razvoj, okolje in promet.
Ker mesta na svetu izpuščajo 70 odstotkov emisij ogljikovega dioksida in porabijo dve tretjini energentov, večinoma v prometu, so mesta ključna za zmanjšanje emisij, meni Cerar, in dodaja, da je zato program Civitas tako pomemben. Mladi se radi selijo v mesta, ki imajo sodobne povezave, veliko pa pomenijo tudi čist zrak in zelene površine. Cerar je še opozoril, da se Evropa stara, zato bodo mirnejša in varnejša območja v mestih čedalje bolj pomembna.
Trajnost za izvoz
»Evropska mesta so šampioni v razvoju rešitev trajnostne mobilnosti in ustvarjanju delovni mest. Evropa zna graditi in razvijati mesta, to je znanje, ki ga želijo v mnogih drugih delih sveta,« je povedala komisarka za promet Violeta Bulc. Dodala je, da je zmanjšanje emisij nujnost, z zavedanjem, da trajnostna mobilnost prispeva tudi k boljšemu zdravstvenemu stanju prebivalcev, pa bo temu področju namenjenega več denarja. Navdušil jo je povratek evropske kolesarske industrije, saj so kolo iznašli ravno v Evropi, in povezovanje različnih oblik prevoza, denimo kolesa na avtobusih in vlakih. »Kar pritisnite na nas, mi smo tu, da delamo za vas,« je opozorila Bulčeva v odgovoru na očitek, da mesta zelo težko dobijo podporo za naložbe v javni prevoz. »Če se pritožuje le en župan, to ne bo veliko premaknilo. Če se župani združijo, jih ne bomo mogli preslišati,« je dodala.
Podpredsednik Evropske komisije, zadolžen za energetsko unijo Maroš Šefčovič je dodal, da EU vsako leto porabi 400 milijard evrov za goriva, Evropejci pa so pripravljeni na spremembe. Ne nazadnje gneča v Evropi na leto odnese 100 milijard evrov. »Dobra novica je, da gredo vsi trendi v isto smer, mesta je treba vrniti meščanom. Mladi so danes že bolj navezani na telefon, kot na avto, zato niti nočejo voziti, raje se peljejo. Potrebujemo vse znanje, trajnostna urbana mobilnost je priložnost,« meni Šefčovič, ki tudi pravi, da energetske unije ne bodo oblikovali v Bruslju, temveč v mestih. Poudaril pa je še, da smo v Evropi dobri v inovacijah in novih tehnologijah, ampak da zelo dolgo traja, da to ponudimo trgu, veliko več kot na Kitajskem ali v ZDA. To bo treba popraviti. Komisarji kot priložnost za druge oblike prevoza prepoznavajo tudi afero Volkswagna.
Denarja na pretek
Jyrki Katainen, podpredsednik Komisije za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost je povedal, da v Evropi ne manjka denarja, manjkala pa je možnost financiranja bolj tveganih projektov, kar zdaj rešuje Junckerjev načrt, znotraj katerega je oblikovan evropski sklad za strateške investicije. Vanj bosta Komisija in EIB vložila 21 milijard evrov za jamstva. Dodal je, da lahko mesta zdaj neposredno dostopajo do Evropske investicijske banke, priporočil pa je uporabo vozlišča za svetovanje o evropskih investicijah.
Največji vir evropskega denarja še naprej ostajata kohezijski in regionalni razvojni sklad s 350 miljardami evrov do leta 2020. Od tega bo mestni promet dobil 12 milijard evrov, kar pa ne pomeni, da mesta ne morejo z dobrimi, celovitimi in povezovalnimi projekti kandidirati še za denar iz drugih programov. Program Civitas pa je bil omenjen kot zelo dobro orodje za preizkušanje različnih modelov in prenašanje dobrih praks med mesti, pa tudi izkušenj pri kandidaturah za evropski denar.
Največji forum
Bulčeva je povzela tudi nekaj številk, ki so po njenih besedah rekordne. Podobnih konferenc se namreč običajno udeleži približno 100 do 200 ljudi, na tridnevni konferenci v Ljubljani pa je bilo več kot 560 ljudi iz 43 držav. Veliko število ljudi, ki so se hoteli registrirati prvi dan, več kot 360, je presenetilo tudi organizatorje, ki so sicer poskrbeli za vse, tudi zabavo in pogostitev udeležencev. Nastala je tudi skladba Civitas unite us, ki so jo udeleženci prepevali že drugi dan foruma.
