Za energijsko neodvisni Gorenjsko in Posočje

Cilj, da bi bile vse občine na območju neodvisne pri elektriki in toploti do leta 2030, promet pa čist leta 2040.

Objavljeno
21. avgust 2014 18.03
Sonce,vročina,stopnice,Ljubljana Slovenija 29.07.2013
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Kranj – Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije bo pobudo predstavljalo vsem 27 občinam 8. septembra v Kranju, kjer bodo tudi predstavniki Celovca, ki so nad pobudo in možnostjo sodelovanja navdušeni. Avstrijska Koroška tak načrt že ima.

Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens) se je že odzvalo na povabilo deželne vlade v Celovcu, kjer so si lahko ogledali njihov pristop k projektu energetske neodvisnosti Koroške. Končni cilj ustanovitve Zensa je pretvorba Slovenije v energetsko neodvisno in s tem bogatejšo državo z bogatejšimi državljani, z vštetim boljšim zdravjem in kakovostjo življenja. Izhodišče je vedno večja raba trajnih in obnovljivih virov energije. Po statističnih podatkih za leto 2013 je Slovenija uvozila ali kupila na tujem za 2,6 milijarde evrov fosilnih energentov, kar pomeni 7,5 odstotka BDP in s tem 2,5-krat višji izdatek na prebivalca kakor v drugih članicah EU.

»Temeljni cilj naše pobude je, da postanejo vse občine na območju (Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Tržič, Medvode, Tolmin, Idrija, Bled, Šenčur, Cerklje, Gorenja vas, Poljane, Železniki, Komenda, Kranjska Gora, Bohinj, Naklo, Cerkno, Žiri, Kobarid, Žirovnica, Vodice, Preddvor, Bovec, Gorje in Jezersko) do leta 2030 neodvisne na področju električne in toplotne energije, do leta 2040 pa na prometnem področju,« pravijo v Zensu, ki ga vodi Tomaž Terček.

Denarja bi moralo biti dovolj

Slovenija nima regij, zato Zens predlaga občinam podpis pogodbe za pristop v energijsko neodvisno skupnost občin. Pred tem bi občine in Zens organizirali več zborov krajanov in tematskih diskusij. Dobro pri tem je, da imajo vse občine izdelane in sprejete lokalne energetske koncepte. »Ko bodo znani podatki, se bo začela priprava projektov za posamezne občine, kakor tudi iskanje investitorjev,« pravijo v Zensu.

»Res smo v času, v katerem moramo že vsi varčevati, vendar je res tudi, da s prehodom na rabo trajnih in obnovljivih virov energije začne posamezni naložbenik ustvarjati prihranke, ker zmanjša izdatke za fosilni energent. Po pokritju svoje investicije bo lahko novoustvarjeno vrednost iz prihrankov investiral v nov projekt za energetsko neodvisnost,« pojasnjujejo v Zensu. Dodajajo, da lahko za projekt nekaj denarja pričakujejo tudi iz državnega proračuna in Eko sklada, Zens pa bo organiziral tudi ekipo za pridobivanje evropskega denarja.

Avstrijci so že naprej

Razsipnost z energijo se mora nehati, ukrepe za povečanje energijske učinkovitosti pa je treba okrepiti, je glavni poudarek temeljnega načrta ravnanja z energijo za Koroško. Dežela mora biti (vsaj bilančno) na področju toplote in elektrike energijsko neodvisna do leta 2025, do leta 2035 pa tudi na prometnem področju. Hkrati so se zavezali, da ne bodo uporabljali fosilnih goriv in jedrske energije. Trenutno zaseda Koroška z 51,2-odstotnim deležem obnovljivih virov energije vodilno mesto med avstrijskimi deželami. Evropsko povprečje znaša pičlih dobrih 14 odstotkov. Pri izdelavi načrta za Koroško so sodelovali številni strokovnjaki, državljani in drugi deležniki. Zato ga odlikuje tudi zelo široka podpora v javnosti. Dokumenta namreč ni napisala peščica strokovnjakov v svojih pisarnah, temveč je plod sodelovanja več kot 200 strokovnjakov, ki so dobrega pol leta delali v 11 delovnih skupinah. Poleg tega je bilo k aktivnemu sodelovanju povabljeno tudi koroško prebivalstvo, v postopek se je vključilo skoraj 1800 občanov.

Pri iskanju rešitev so poudarek dali ogrevanju prostorov, električni energiji in mobilnosti, energijski prehod pa je tudi orodje proti »begu možganov«. Leta 2050 bo Koroška po viziji naravni biser. Razvila se bo v regijo, ki privlači veliko mladih in je vzor na področju trajnostnega razvoja. Na delo se bodo vozili z javnim prevozom, ki bo udoben, točen, hiter in okolju prijazen pa tudi zelo prilagodljiv. V prostem času si bodo vozila delili in jih uporabljali po potrebi. Za ogrevanje objektov pozimi in hlajenje poleti ne bodo potrebovali nobene dodatne energije. Objekti bodo optimalno toplotno zaščiteni, potrebno energijo pa bodo proizvajali na kraju porabe. Glavni viri energije bodo sonce, veter in toplota zemlje. Kakovost zraka bo odlična, nič trdnih delcev, smradu in hrupa. Denar, ki ga danes porabljajo za energijo, bo ostal v deželi v korist domačih podjetij in prebivalcev.