Tiskane izdaje
Maribor seže onkraj meje
»Še vedno smo mnenja, da bi morali delati regijske načrte,« je na zaključni konferenci čezmejnega projekta PMinter povedala Brigita Čanč, vodja mariborskega Medobčinskega urada za varstvo okolja in ohranjanje narave. V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor in Inštitutom za varstvo okolja so v zadnjih letih opravili dodatne podrobnejše meritve kakovosti zraka na več merilnih mestih na območju Mestne občine Maribor, sosednjih občin (Miklavž na Dravskem polju), pa tudi na bolj oddaljenem območju Dravograda. Ko so podatke združili s tistimi iz državne mreže merilnih mest, so rezultati pokazali, da so sosednje občine vsaj enako (pre)obremenjene s prašnimi delci PM10 kot mesto Maribor.
V projektu PMinter, v katerem od leta 2010 sodeluje mariborska občina skupaj s partnerji iz Slovenije in Avstrije, so ugotovili tudi presenetljivo veliko onesnaženost zraka zaradi kurišč na les. Kot je v sredo v Mariboru povedal vodja oddelka za varstvo okolja mesta Celovec Wolfgang Hafner, v mestu tudi zaradi teh ugotovitev spodbujajo priključevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja. Slovenski javni sklad pa, kot izhaja iz osnutka mariborskega načrta za kakovost zunanjega zraka, kljub tem ugotovitvam subvencionira naložbe v kotle na lesno biomaso.
V Mariboru so v okviru projekta PMinter v lanski kurilni sezoni uvedli tudi pilotno okoljsko cono, s katero so prepovedali vstop starejšim avtomobilom v središče mesta. V letošnji sezoni cone še ne bodo uvedli, saj niso pravočasno zagotovili alternativnih ukrepov za izboljšanje mobilnosti v mestu – novih avtobusnih linij, sistemov parkiraj in se pelji –, država pa ni uvedla enotnih nalepk za avtomobile. Pilotna cona s prepovedjo vstopa vozil z motorji Evro 0 in Evro 1 je bila prva te vrste v Sloveniji, pa tudi v Avstriji okoljskih con še nimajo. Pred leti so jo načrtovali v Gradcu, a so morali pobudo zaradi političnega nasprotovanja umakniti.
Kolesarjev je v Ljubljani več
V Ljubljani je Kolesarska mreža poskušala za promocijo kolesarjenja izkoristiti Eurobasket. Košarkarji so bili za, zataknilo se je pri administrativnih zadevah, zagotovitvi zapor prometa in podobno. Za kolesarjenje v Ljubljani je po besedah Andreja Klemenca iz REC Slovenija, ki izvaja projekt Mobile 2020, največ naredila politika zaračunavanja parkiranja v središču mesta in njeno širjenje navzven. Kljub temu je še kup ovir, zlasti v glavah.
V kolesarsko urejenih mestih koordinatorji kolesarjenja dajejo soglasja na prometne ureditve, pri nas je to le svetovalec. Kolo je precej zahtevno spraviti tudi na vlak ali mestni avtobus, za to mora biti zložljivo in spravljeno v vrečo z varnostnim pasom. Poleg tega so nekatere ureditve in mostovi povsem neprimerni za kolesarjenje, res pa je, da so se dobre prakse začele širiti. Kolesarji so še najbolj zadovoljni z odprtjem Slovenske ceste, po kateri je bilo doslej kolesarjenje na eni strani prepovedano. Klemenc predlaga še kolesarski turistični razvoj Barja. Po njem bi lahko uredili večje in manjše kolesarske poti, kot denimo »Pot prvega kolesa«.
Sicer po Ljubljani v času Eurobasketa vozi tudi hibridni avtobus znamke MAN. Nanj so kolesarji prvič naložili deset zložljivih koles in se strinjali, da bi bilo še najbolje, če bi imeli avtobusi ogrodje zanje. O prevozu navadnih koles so v Ljubljanskem potniškem prometu že razmišljali, kaj dlje od tega pa niso prišli.
Ugodna posojila za občine
Eko sklad je objavil Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb. Področje trajnostne mobilnosti je zajeto v točkah 6, 7 in 8 sklopa B – Zmanjšanje onesnaževanja zraka. Eko sklad spodbuja izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti (npr. gradnja kolesarskih poti in P + R, postavitev kolesarnic), ki izhajajo iz sprejetih prometnih strategij občin. Znesek razpisanih sredstev je 24 milijonov evrov, poziv bo odprt do 30. 11. 2013 oziroma do porabe sredstev.
