Tiskane izdaje
Ljubljana – V komisiji pravijo, da je nov sveženj o krožnem gospodarstvu celovit, povečal bo konkurenčnost Evrope v svetu, ustvaril nova delovna mesta, precej bo tudi denarja za prehod. Ekologi brez meja pa opozarjajo, da so cilji precej nižji kot pred letom.
»Evropska komisija je danes sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu, da bi evropskim podjetjem in potrošnikom pomagala pri prehodu k močnejšemu in bolj krožnemu gospodarstvu, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Predlagani ukrepi, kot je na primer povečanje recikliranja in ponovne uporabe, bodo prispevali k zaprtju zanke življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo. Načrti bodo omogočili, da se bodo kar najbolj izkoristili vse surovine, proizvodi in odpadki ter njihova vrednost, s čimer se bodo povečali prihranki energije in zmanjšale emisije toplogrednih plinov,« pravijo v komisiji.
Predlogi zajemajo celoten življenjski cikel proizvodov od proizvodnje in potrošnje do ravnanja z odpadki in trga za sekundarne surovine. Za ta prehod bo zagotovljen tudi denar, 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 (program EU za financiranje raziskav in inovacij) in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov za ravnanje z odpadki ter naložbe v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni.
Preoblikovanje gospodarstva
S svežnjem so odpravili tudi sektorsko izoliranost v komisiji, saj obravnava vprašanja podnebnih sprememb in okolja, hkrati pa spodbuja ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast, naložbe in socialno pravičnost. Sveženj je pripravila ožja projektna skupina, ki sta ji sopredsedovala prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans in podpredsednik Jyrki Katainen, tesno pa sta sodelovala tudi komisarja Karmenu Vella in Elżbieta Bieńkowska. »Naš planet in naše gospodarstvo ne moreta preživeti, če se bomo še naprej ravnali po načelu 'vzemi, naredi, uporabi in odvrzi'. Dragocene vire moramo ohraniti in v celoti izkoristiti vso njihovo ekonomsko vrednost. Pri krožnem gospodarstvu gre za zmanjševanje količine odpadkov in varstvo okolja pa tudi za korenito preoblikovanje delovanja našega celotnega gospodarstva. S ponovno proučitvijo načinov proizvodnje, dela in potrošnje lahko ustvarimo nove priložnosti in nova delovna mesta. Sveženj določa namreč izvedljiv in ambiciozen načrt za boljše ravnanje z odpadki v Evropi in podporne ukrepe, ki zajemajo celoten cikel proizvodov,« je pri tem povedal Timmermans.
Ključni ukrepi, ki jih bo komisija izvedla še v tem mandatu, so med drugim zmanjšanje živilskih odpadkov, skupaj z enotno metodologijo merjenja, boljšim označevanjem datuma in orodji za uresničevanje globalnega cilja trajnostnega razvoja, oziroma zmanjšanje količine odpadne hrane za polovico do leta 2030, razvoj standardov kakovosti za sekundarne surovine, ukrepi iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za obdobje 2015–2017, spremenjena uredba o gnojilih za lažji postopek priznavanja organskih gnojil in gnojil iz odpadkov, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu ter cilj trajnostnega razvoja glede znatnega zmanjšanja morskih odpadkov, vrsta ukrepov za ponovno uporabo vode, skupaj z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda.
Čim več snovno izrabiti
Spremenjeni zakonodajni predlog o odpadkih določa jasne cilje glede zmanjšanja količine odpadkov ter ambiciozen in izvedljiv dolgoročni načrt za ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje. Do leta 2030 bo treba v EU reciklirati najmanj 65 odstotkov komunalnih odpadkov, najmanj 75 odstotkov odpadne embalaže, na odlagališča pa bo mogoče takrat odložiti največ deset odstotkov odpadkov, vendar nič pred tem ločeno zbranih. Komisija namerava spodbujati države članice k uporabi ekonomskih instrumentov za odvračanje potrošnikov od odlaganja odpadkov na odlagališčih, pripraviti poenostavljene in izboljšane opredelitve ter usklajene metode za izračun stopenj recikliranja v EU, spodbujati pa tudi ponovno uporabo in industrijsko simbiozo, kar pomeni spreminjanje stranskih proizvodov ene panoge v surovine druge panoge. Spodbude bodo lahko dobili tudi proizvajalci, da bodo na trg dajali do okolja prijaznejše proizvode in podpirali programe predelave in recikliranja.
Dodajanje ambicij
»Po številnih in odločnih kritikah tako iz držav članic, evropskega parlamenta, lokalnih skupnosti, velikega dela industrije ter nevladnih organizacij je komisija zagotovila, da prvotni sveženj umika zato, ker bo v letu 2015 pripravila bolj ambicioznega. Zdaj predlogi komisije vsebujejo nižje cilje na področju odpadkov in recikliranja. To, kar je komisija dala na mizo, je velik korak nazaj in izgubljena priložnost Evrope za trajnostni izhod iz krize: pričakujemo lahko manj delovnih mest, več emisij toplogrednih plinov in večjo porabo naravnih virov, kot je bilo načrtovano v prvotnem svežnju,« pravijo v društvu Ekologi brez meja in dodajajo, da je pred evropskim parlamentom in svetom ministrov zdaj naloga, da svežnju v nadaljevanju postopka dodajo več ambicij.
Novi sveženj sicer vsebuje nove pobude glede oblikovanja izdelkov, tako da jih bo laže popravljati, reciklirati in bo njihova življenjska doba daljša. Vendar so številni deli svežnja oblikovani samo kot nezavezujoče pobude in ne vsebujejo potrebnih zakonodajnih in ekonomskih ukrepov. Poleg tega, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, so cilji novega svežnja nižji, po prejšnjem bi, denimo, do leta 2030 morali reciklirati 70 odstotkov komunalnih odpadkov, 80 odstotkov odpadne embalaže, na odlagališča pa bi smeli odložiti največ pet odstotkov odpadkov, le tistih, ki se jih ne da predelati. Prejšnji sveženj, ki je nastal pod okriljem okoljskega komisarja Janeza Potočnika, je predvideval tudi zmanjšanje količine odpadne hrane, za 30 odstotkov do leta 2025. Novi sveženj takega cilja nima. Po novem tudi ločenega zbiranja bioloških odpadkov ni treba urediti, če to ni tehnično, ekonomsko ali okoljsko izvedljivo, cilj za zmanjšanje količin morskih odpadkov za 30 odstotkov do leta 2020 pa ni omenjen.
»Cilj odlaganja desetine odpadkov na odlagališča do leta 2030, skupaj z odpadki, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati, je dodaten vzrok za zaskrbljenost nevladnih organizacij, saj v kombinaciji z nižjim ciljem skupnega recikliranja daje možnost državam, da cilje dosežejo s sežiganjem ali sosežiganjem odpadkov ter tako ne izkoristijo vsega potenciala v mešanih komunalnih odpadkih, iz katerih se da koristno izločiti nadaljnjih 80 odstotkov surovin,« še pravijo Ekologi brez meja.
